Solunska fronta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.3) (robot Spreminjanje: en:Macedonian front |
{{slog}} |
||
| Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
|result=zmaga antante, premirje z Bolgarijo |
|result=zmaga antante, premirje z Bolgarijo |
||
|combatant1='''[[Centralne sile]]:'''<br>{{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]] <br>{{flag|Avstro-Ogrska}}<br>{{flag|Nemško cesarstvo}} |
|combatant1='''[[Centralne sile]]:'''<br>{{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]] <br>{{flag|Avstro-Ogrska}}<br>{{flag|Nemško cesarstvo}} |
||
|combatant2='''[[Antanta]]:'''<br>{{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Kraljevina Srbija|Srbija]]<br>{{ikonazastave|Grčija |
|combatant2='''[[Antanta]]:'''<br>{{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Kraljevina Srbija|Srbija]]<br>{{ikonazastave|Grčija}} [[Kraljevina Grčija|Grčija]] (1916-1918)<br>{{flag|Francija}} (1915-1918)<br>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (1915-1918) <br> {{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Kraljevina Italija (1861-1946)|Italija]] (1916-1918) <br> {{ikonazastave|Russian Empire|1914}} [[Ruski imperij]] (1915-1917) |
||
|commander1={{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Vladimir Vazov]] <br> {{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Nikola Žekov]] <br> {{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Georgi Todorov (general)|Georgi Todorov]] <br>{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Oskar Potiorek]]<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[August von Mackensen]] |
|commander1={{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Vladimir Vazov]] <br> {{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Nikola Žekov]] <br> {{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Georgi Todorov (general)|Georgi Todorov]] <br>{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Oskar Potiorek]]<br>{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[August von Mackensen]] |
||
|commander2={{ikonazastave|Francija}} [[Maurice Sarrail]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Adolphe Guillaumat]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Franchet d'Esperey]]<br>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[George Milne]]<br> {{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Petar Bojović]]<br>{{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Živojin Mišić]]<br> {{ikonazastave|Grčija |
|commander2={{ikonazastave|Francija}} [[Maurice Sarrail]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Adolphe Guillaumat]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Franchet d'Esperey]]<br>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[George Milne]]<br> {{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Petar Bojović]]<br>{{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Živojin Mišić]]<br> {{ikonazastave|Grčija}} [[Panagiotis Danglis]] |
||
|strength1= |
|strength1= |
||
|strength2= |
|strength2= |
||
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
}} |
}} |
||
'''Solunska fronta''' je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] na [[Balkan]]u. Ime je dobila po [[Grčija|grškem]] mestu [[Solun]]. |
'''Solunska fronta''' je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] na [[Balkan]]u. Ime je dobila po [[Grčija|grškem]] mestu [[Solun]]. |
||
Fronta je bila odprta avgusta leta [[1916]], ko so sile srbske in francoske vojske začele napad in po hudih spopadih zasedle strateško |
Fronta je bila odprta avgusta leta [[1916]], ko so sile srbske in francoske vojske začele napad in po hudih spopadih zasedle strateško pomembna [[Kajmakčalan]] in [[Bitola|Bitolo]]. |
||
Frontna črta je potem obmirovala do preboja zaveznikov. |
Frontna črta je potem obmirovala do preboja zaveznikov. Vsesplošna ofenziva na bolgarsko-nemške položaje se je začela [[15. september|15. septembra]] [[1918]] (bitka pri Dobrem polju). Glavnino napada sta nosili srbska vojska, ki se ji je po preživeti »Golgoti« preko [[Albanija|Albanije]] mudilo v domovino, in dve diviziji francoskih sil. |
||
[[Bolgarija]] je kmalu spoznala, da ne bo zdržala pritiska in je zato zaprosila za premirje ([[30. september|30. septembra]] so ji ga zavezniki zagotovili), nemške enote pa so se umikale na [[sever]]. Srbska vojska je pričela naglo napredovati (v samo nekaj dneh so napredovali za 170 kilometrov). Tako so njene enote že [[1. november|1. novembra]] 1918 vkorakale v [[Beograd]]. Nekaj dni kasneje so se spopadi končali s prodorom srbskih in francoskih enot preko [[Donava|Donave]]. |
[[Bolgarija]] je kmalu spoznala, da ne bo zdržala pritiska in je zato zaprosila za premirje ([[30. september|30. septembra]] so ji ga zavezniki zagotovili), nemške enote pa so se umikale na [[sever]]. Srbska vojska je pričela naglo napredovati (v samo nekaj dneh so napredovali za 170 kilometrov). Tako so njene enote že [[1. november|1. novembra]] 1918 vkorakale v [[Beograd]]. Nekaj dni kasneje so se spopadi končali s prodorom srbskih in francoskih enot preko [[Donava|Donave]]. |
||
Na strani srbske vojske se je borilo tudi veliko [[Slovenci|Slovencev]], t.i. ''[[dobrovoljci|dobrovoljcev]]''. |
Na strani srbske vojske se je borilo tudi veliko [[Slovenci|Slovencev]], t.i. ''[[dobrovoljci|dobrovoljcev]]''. |
||
Redakcija: 23:42, 16. september 2012
| Solunska fronta | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Del Balkanskega bojišča (prva svetovna vojna) | |||||||
 Grški premier Eleftherios Venizelos na pregledu grških enot na Solunski fronti, spremljata ga admiral Pavlos Koundouriotis ter general Maurice Sarrail. | |||||||
| |||||||
| Udeleženci | |||||||
Centralne sile: Bolgarija  Avstro-Ogrska Nemško cesarstvo |
Antanta: Srbija Grčija (1916-1918) Francija (1915-1918) Združeno kraljestvo (1915-1918)  Italija (1916-1918) Predloga:Podatki države Russian Empire Ruski imperij (1915-1917) | ||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||
|
Vladimir Vazov Nikola Žekov Georgi Todorov Oskar Potiorek August von Mackensen |
Maurice Sarrail Adolphe Guillaumat Franchet d'Esperey George Milne Petar Bojović Živojin Mišić Panagiotis Danglis | ||||||
Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu. Ime je dobila po grškem mestu Solun. Fronta je bila odprta avgusta leta 1916, ko so sile srbske in francoske vojske začele napad in po hudih spopadih zasedle strateško pomembna Kajmakčalan in Bitolo.
Frontna črta je potem obmirovala do preboja zaveznikov. Vsesplošna ofenziva na bolgarsko-nemške položaje se je začela 15. septembra 1918 (bitka pri Dobrem polju). Glavnino napada sta nosili srbska vojska, ki se ji je po preživeti »Golgoti« preko Albanije mudilo v domovino, in dve diviziji francoskih sil. Bolgarija je kmalu spoznala, da ne bo zdržala pritiska in je zato zaprosila za premirje (30. septembra so ji ga zavezniki zagotovili), nemške enote pa so se umikale na sever. Srbska vojska je pričela naglo napredovati (v samo nekaj dneh so napredovali za 170 kilometrov). Tako so njene enote že 1. novembra 1918 vkorakale v Beograd. Nekaj dni kasneje so se spopadi končali s prodorom srbskih in francoskih enot preko Donave. Na strani srbske vojske se je borilo tudi veliko Slovencev, t.i. dobrovoljcev.
Glej tudi
