Zasavje: Razlika med redakcijama
m rektgr |
|||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
Zasavje je z odprtjem [[premogovnik]]ov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] med prvimi slovenskimi regijami doživelo [[industrializacija|industrializacijo]], ki jo je spodbudila tudi bližina [[južna železnica|južne]] [[železnica|železnice]] [[Dunaj]]-[[Trst]], saj [[Zidani Most]] postane leta [[1862]] z dograditvijo proge do [[Zagreb]]a in [[Sisak|Siska]] pomembno železniško križišče. |
Zasavje je z odprtjem [[premogovnik]]ov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] med prvimi slovenskimi regijami doživelo [[industrializacija|industrializacijo]], ki jo je spodbudila tudi bližina [[južna železnica|južne]] [[železnica|železnice]] [[Dunaj]]-[[Trst]], saj [[Zidani Most]] postane leta [[1862]] z dograditvijo proge do [[Zagreb]]a in [[Sisak|Siska]] pomembno železniško križišče. |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Področja Slovenije]] |
||
Redakcija: 13:59, 26. januar 2006
Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi v območju med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino. Regionalna središča so Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.
Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del leži na Kranjskem, severno-vzhodni pa na Štajerskem - in se kot toponim pojavi razmeroma pozno, leta 1928 ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.
Zasavje je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja med prvimi slovenskimi regijami doživelo industrializacijo, ki jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst, saj Zidani Most postane leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska pomembno železniško križišče.