Germanij: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Spreminjanje: bs:Germanij; kozmetične spremembe
HiW-Bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2) (robot Dodajanje: am:ጀርማኒየም
Vrstica 162: Vrstica 162:


[[af:Germanium]]
[[af:Germanium]]
[[am:ጀርማኒየም]]
[[an:Chermanio]]
[[an:Chermanio]]
[[ar:جرمانيوم]]
[[ar:جرمانيوم]]

Redakcija: 08:47, 8. september 2012

galijgermanijarzen
Si
Ge
Sn  
 
 
Splošno
Ime, simbol, vrstno število germanij, Ge, 32
Kemijska vrsta polkovina
Skupina, perioda, blok 14 (IVA), 4 , p
Gostota, trdota 5323 kg/m3, 6
Videz sivkasto bel
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 72,64 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 125 (125) pm
Kovalentni polmer 122 pm
van der Waalsov polmer ni podatka
Elektronska konfiguracija [Ar]3d104s24p2
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 4
Oksidacijska stanja (oksid) 4 (amfoteren)
Kristalna struktura ploskovno centrirana kocka
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 1211,4 K (1720,9 °F)
Vrelišče 3093 K (5108 °F)
Molski volumen 13,63 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 330,9 kJ/mol
Talilna toplota 36,94 kJ/mol
Parni tlak 0,0000746 Pa pri 1210 K
Hitrost zvoka 5400 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,01 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 320 J/(kg · K)
Električna prevodnost 1,45/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 59,9 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 762 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1537,5 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3302,1 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4411 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 9020 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
70Ge 21,23 % Ge je stabilen z 38 nevtroni
72Ge 27,66 % Ge je stabilen s 40 nevtroni
73Ge 7,73 % Ge je stabilen z 41 nevtroni
74Ge 35,94 % Ge je stabilen z 42 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32. Clemens Winkler ga je odkril 6. februarja 1886.

Germanij je bleščeč, trden, sivkasto-bel metaloid, ki ima podobne kemijske lastnosti kot kositer. Tvori številne organometalske spojine in je pomemben polprevodniški material za izdelavo tranzistorjev in fotodetektorjev.

Germanij ima kovinski sij in enako kristalno strukturo kot diamant. Poleg tega je treba opozoriti, da je germanij polprevodnik, z električnimi lastnosti nekje med kovinami in izolatorji. V svoji čisti obliki je ta metaloid krhek kristalin, svoj lesk pa obdrži na zraku tudi pri sobni temperaturi. Tehnike conskega refiniranja so pripeljale do tega, da lahko danes izdelajo kristalinski germanij za polprevodnike, ki ima en nečisti del na 1010 čistih.

Zunanje povezave


Predloga:Link FA