Kaspijsko jezero: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Spreminjanje: ckb:زەریای قەزوین
ZéroBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ext:Mari Caspiu
Vrstica 126: Vrstica 126:
[[et:Kaspia meri]]
[[et:Kaspia meri]]
[[eu:Kaspiar itsasoa]]
[[eu:Kaspiar itsasoa]]
[[ext:Mari Caspiu]]
[[fa:دریای خزر]]
[[fa:دریای خزر]]
[[fi:Kaspianmeri]]
[[fi:Kaspianmeri]]

Redakcija: 05:51, 2. september 2012

Kaspijsko jezero
pogled na jezero iz vesolja
Koordinate42°00′N 50°30′E / 42°S 50.5°V / 42; 50.5
Vrstabrezodtočno, slano, stalno, naravno
Glavni dotokiVolga
Glavni odtokiizhlapevanje
Površina porečja3.626.000 km2 (1.400.000 sq mi)[1]
Države porečjaAzerbejdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan
Površina371.000 km2 (143.000 sq mi)
Povp. globina184 m (604 ft)
Količina vode78.200 km3 (18.800 cu mi)
Zadrževalni čas vode250 let
Gladina (n.m.)−28 m (−92 ft)
Otokimnogo
NaseljaBaku (Azerbejdžan), Rasht (Iran), Aktau (Kazahstan), Makhachkala (Rusija), Türkmenbaşy (Turkmenistan)
Viri[1]

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) leži na meji med Azijo in Evropo (Ruskim delom). Je največje območje celinskega vodovja na Zemlji, s površino 371.000 km². Pogosto ga pojmujejo kot največje jezero, čeprav ima slano vodo.

Geografska opredelitev

Kaspijsko jezero obkrožajo Rusija, Azerbajdžan, Iran/Perzija, Turkmenistan, Kazahstan.

Mesta v bližini Kaspijskega jezera

Večja mesta v bližini Kaspijskega jezera:

Kaspijsko jezero iz Bakuja, Azerbajdžan

Zgodovina

V antiki so ga imenovali Hyrcanski ocean. Druga starejša poimenovajnja Kaspijskega jezera so: Mazandaransko morje, Khazarsko morje in Khvalisiansko morje.

Zgodovinska mesta v okolici jezera:

Favna

Kaspijsko jezero ima pomemben delež pri lovu na jesetre (iz iker jesetrov izdelujejo kaviar). Prekomerno ribarjenje je že močno ogrozilo naravno populacijo, zato naravovarstveniki zahtevajo omejitev lova, dokler se populacija ne obnovi.

Nafta

Značilnosti in ekologija

Glavna pritoka jezera sta Volga (približno 80 % pritoka) in reka Ural. Jezero nima večjih naravnih odtokov. Tako Kaspijski ekosistem deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. Gladina jezera se je pogosto spreminjala, pogosto v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino.

Na spremembo gladine vpliva predvsem količina padavin v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane z kroženjem Atlanskega toka, zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb.

V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, medtem se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre.

Promet

Na jezeru deluje mnogo trajektnih povezav, med njimi:

  • povezava med Turkmenbašijem in Bakujem

Sezname referenc

  1. 1,0 1,1 van der Leeden, Troise, and Todd, eds., The Water Encyclopedia. Second Edition. Chelsea, MI: Lewis Publishers, 1990, page 196.

Zunanje povezave