Wikipedija:Wikipediaton Bibliotekarji o romanih/Spremeni me (roman): Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
{{Infopolje Knjiga |
{{Infopolje Knjiga |
||
| name = |
| name = Modrina nad Maricelom |
||
| image = [[Slika: |
| image = [[Slika:Modrina-nad-Maricelom.jpg]] |
||
| image_caption = |
| image_caption = |
||
| author = [[ |
| author = [[Frane Goljevšček]] |
||
| illustrator = |
| illustrator = |
||
| cover_artist = |
| cover_artist = |
||
| Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
| series = |
| series = |
||
| subject = slovenska književnost |
| subject = slovenska književnost |
||
| genre = |
| genre = |
||
| publisher = |
| publisher = |
||
| release_date = |
| release_date = |
||
| english_pub_date = |
| english_pub_date = |
||
| media_type = |
| media_type = |
||
| pages = |
| pages = 294 |
||
| isbn = 978-961- |
| isbn = 978-961-6433-88-4 |
||
| oclc = |
| oclc = |
||
| preceded_by = |
| preceded_by = |
||
| followed_by = |
| followed_by = |
||
<!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> |
<!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> |
||
| cobiss = |
| cobiss = 234982656 |
||
| predmetne-oznake = |
| predmetne-oznake = Spomini, domoznanstvo, zgodovina, Lig - V Leposlovju |
||
| udk = 821.163.6- |
| udk = 821.163.6-94; 908 (497.4Lig) |
||
}} |
}} |
||
Redakcija: 09:04, 29. avgust 2012
| Slika:Modrina-nad-Maricelom.jpg | |
| Avtor | Frane Goljevšček |
|---|---|
| Država | Slovenija |
| Jezik | Slovenščina |
| Subjekt | slovenska književnost |
| Št. strani | 294 |
| ISBN | 978-961-6433-88-4 |
| COBISS | 234982656 |
| UDK | 821.163.6-94; 908 (497.4Lig) |
| Predmetne oznake | Spomini, domoznanstvo, zgodovina, Lig - V Leposlovju |
Prvi stavek in kratki uvodni odstavek besedila naj bo oblikovan po vzorčnem članku za Projekt: Romani. Prinaša naj splošne informacije: ime in narodnost avtorja ter žanr. Zapisani naj bodo ilustratorji in drugi sodelavci, če je njihov delež pri nastanku velik. Če gre za prevod, naj vsebuje izvirni naslov in prevajalca. Lahko opiše tudi okoliščine nastanka in druge posebnosti dela oz. zanimivosti -- glej npr. Alamut ali Zločin in kazen.
Vsebina
Knjiga prinaša tri poglavitna poglavja: Čas miru, Čas vojne ter Čas svobode. Prvo poglavje, Čas miru, je od vseh treh najbolj etnografsko. Avtor v njem opiše etnografske značilnosti rojstne vasi, kmečko domačijo, kmečka opravila v vseh štirih letnih časih, cerkvene in druge praznike, ne manjka pa niti kratek vpogled v čase Franca Jožefa. V drugem poglavju naslovljenem Čas vojne se nizajo nekatere zgodovinske prelomnice, kot so prva meja na Idriji, prva svetovna vojna, Soška fronta, čas med obema vojnama, druga svetovna vojna, narodnoosvobodilna vojna, kapitulacija Italije, ter ostali poznejši dogodki povezani z drugo svetovno vojno oziroma zaključkom le-te, ki so avtorjev rodni kraj, Lig, zaznamovale za vedno. V tem poglavju lahko začutimo olajšanje, ki so ga po osvoboditvi izpod fašističnega primeža doživeli tamkajšnji prebivalci; zaslutimo pa tudi avtorjev čas dozorevanja in novega življenjskega zagona, prežetega z optimizmom, ki so ga prinesle velike družbene spremembe. Čas svobode je tretje, sklepno poglavje, opisuje pa povojni čas, tisto negotovo obdobje, ko si je komunistična oblast zagotovila prevlado in čas, ko se je oblikovala nova zahodna meja. Za avtorja pa je bil to čas turbulentnega potovanja v zrelostno dobo, čas njegove notranje svobode, čas izoblikovanja njegovega svetonazorskega mnenja in svobodnega odločanja. V tem poglavju pisatelj posebno pozornost nameni šolskemu izobraževanju oz. svojim gimnazijskim letom, ki jih je preživel najprej v Tolminu in nato v Šempetru ter svoje aktivno udejstvovanje na kulturno-umetniškem področju, ki se je najbolj izražalo v petju, branju in gledališču. Posebno mesto v tem poglavju zasedajo vaški posebneži. V Utrujeni očetnjavi, ganljivem zaključku, avtor sprva naniza vse, česar v Ligu ni več, nekje vmes se zave, da vendarle ostajajo spomini, na koncu pa v avtorjevih besedah čutimo optimizem, ko zapiše, da se rojevajo in oni bodo osmišljali ta čudoviti prostor, nad katerim se pne modrina mariceljskega neba.
Delo je pospremljeno s številnimi fotografijami, risbami in drugimi arhivskimi zabeležkami ter krajšim narečnim besednjakom, zato bi lahko sklenili, da je knjiga dokument časa, s katero avtor postavlja trajni spomenik Maricelu in njegovim prebivalcem.
Ocene in nagrade
Za to delo je dobil Pullitzerjevo nagrado in nagrado Pen/Faulkner.
Izdaje in prevodi
Če obstojijo. Ne pozabite na povezavo s članki o tem delu v drugih wikipedijah (npr. angleški, hrvaški itd.)
Priredbe
Po romanu je bil posnet film Ure do večnosti.
Viri
{{opombe}}
Bibliografija virov, ki smo jih uporabili pri izdelovanju članka
Spletna stran Andreja Blatnika
Glej tudi
Naštejte tiste članke v slovenski Wikipediji, ki so tematsko povezani z vašim delom, a jih niste mogli povezati s hiperpovezavami že v besedilu.
Zunanje povezave
O avtorju: http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=444