Esztergom

Esztergom
Esztergom Zemljepisna lega na Madžarskem
47°47′8″N 18°44′25″E
Država	Madžarska
Statistična regija	Osrednja prekodonavska
Županija	Komárom-Esztergom
Podregija	Esztergomi
Prebivalstvo
• Skupno	29 769 (2.001)
Poštna številka	2500

Esztergom [ˈɛstɛrgom] (nemško Gran, slovaško Ostrihom, srbohrvaško Ostrogon, latinsko Strigonium) je mesto s približno 29.769 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom. Nahaja se okoli 50 km severozahodno od Budimpešte, ob desnem bregu Donave in ob severnih obronkih gričevja Pilis.

Pogled na grajski hrib s stolnico

Vhod v stolnico

Nadškofijska palača s Krščanskim muzejem

Most Mária Valéria

Območje današnjega Esztergoma je bilo poseljeno že v času Keltov. V rimskih časih je tu stala utrdba Salvio Mansio, kjer je med drugim nekaj časa bival tudi poznejši cesar Mark Avrelij. Ob začetku 6. stoletja so utrdbo zasedli Slovani in jo zaradi možnosti prehoda čez Donavo poimenovali Strěgom (»stražarnica«). Utrdba je bila pomembna v času Nitranske kneževine, Velikomoravske in kot obmejna utrdba vzhodne frankovske države. V 10. stoletju so današnji Esztergom zasedli Madžari, ki so ob poimenovanju obdržali slovanski koren. V mestu je bila rezidenca dinastije Árpád.

Tu se je rodil tudi sin kneza Géze Vajk, ki je ob pokristjanjenju prevzel ime Štefan I., ob prelomu tisočletja je združil madžarska plemena in se dal okronati za madžarskega kralja. Za upravno in cerkveno središče države je določil Esztergom.

Ob vdoru Mongolov leta 1241 se je kraljevi dvor preselil v Budim. Esztergom je ostal sedež nadškofije in cerkveno središče madžarske vse do leta 1541, ko so mesto zvzeli Turki in se je sedež nadškofije preselil v Nagyszombat (današnjo Trnavo). Leta 1708 je bil Esztergom osvobojen in postopoma so ga pričeli obnavljati. Leta 1820 se je vanj vrnil sedež nadškofije.

Samo središče mesta danes ni kaj posebno zanimivo. Na grajskem hribu, kamor se je po odhodu kraljevega dvora začela seliti duhovščina, stoji največja mestna znamenitost: klasicistična stolnica, ki je največja madžarska cerkev. Baziliko so pričeli graditi leta 1822, uradno so jo posvetili 31. avgusta 1856 (dokončno so jo dogradili tri leta kasneje), ko je Franz Liszt posebej za to priložnost uglasbil Esztergomsko mašo. V jugozahodnem delu bazilike je še ohranjena renesančna Bakóczeva kapela iz rdečega marmorja kot ostanek prvotne cerkve sv. Adalberta, ki so jo porušili Turki. Cerkvena kripta in zakladnica hranita številne pomembne relikvije iz madžarske cerkvene zgodovine. Cerkvena kupola je zunaj visoka 100 m (od kripte navzgor), stolnica je tako obenem tudi najvišja madžarska zgradba.

Poleg stolnice se nahajajo ostanki kraljeve palače iz leta 1215.

Ob vznožju grajskega hriba se nahaja nadškofijska palača s Krščanskim muzejem (madžarsko Keresztény Múzeum), ki hrani eno najpomembnejših zbirk srednjeveške religiozne umetnosti.

Leta 1895 so zgradili most Mária Valéria, ki je Esztergom povezal s Párkány-em (danes Štúrovo) na levem, danes slovaškem bregu Donave. Ob nemškem umiku leta 1944 je bil most porušen in ponovno zgrajen leta 2001 s finančno pomočjo Evropske unije.

Od leta 1993 v Esztergomu deluje obrat japonske avtomobilske tovarne Suzuki.

Ima Letališče Esztergom.

Glej tudi

• seznam mest na Madžarskem

Zunanje povezave

• Uradna stran mesta
• Esztergomska nadškofija
• Nekaj informacij o mestu
• Krščanski muzej