Wikipedija:Navajanje virov

Stran je smernica slovenske Wikipedije. Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje skupnosti. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani.

Pravila Wikipedije
Vsebinski standardi
Nepristranskost Preverljivost Kaj Wikipedija ni Brez izvirnega raziskovanja Biografije živečih oseb
Sodelovanje z drugimi
Vljudnost Brez osebnih napadov Odpravljanje nesoglasij

Ta stran je slogovni vodnik in opisuje, kako v člankih navajati vire.

Pravilo Wikipedija:Preverljivost pravi, da je pripis vira potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni naveden vir, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej Wikipedija:Biografije živečih oseb, ki je prav tako pravilo.

Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo!

Zakaj navajati vire

• Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije.
• V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o prepisovanju.
• V dokaz, da urejanje ni izvirno raziskovanje.
• Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko preveril vsakdo.
• Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu.
• Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo odpravljanje, kadar se pojavijo.
• Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z Wikipedija:Biografije živečih oseb.

Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.

Kdaj navajati vire

Ob dodajanju vsebine

Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.

Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. Izogibajmo se zavajajočih besed, kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti preverljivo: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za izvirno raziskovanje.

Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod.

Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji.

Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami

Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku.

Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov.

Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb

Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na zanesljiv vir. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo — bodisi v članku ali na pogovorni strani — na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo takoj odstranimo! Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira.

Dobesedno navajanje

Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev — »takole« — oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev — »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s predlogami za navajanje.

Slike

Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in oznako avtorskih pravic.

Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov (URL). Zgled:

Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm

Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled:

Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ...

Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence zahtevajo, da navedemo izvirnega avtorja.

Splošni viri

Priimek, Ime. Naslov dela. Založnik, Kraj leto. ISBN COBISS.

• Gik, Jevgenij Jakovljevič. Математика на шахматной доске. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) (COBISS)

• Gik, Jevgenij Jakovljevič Schach und Mathematik. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) (COBISS)

• Novčić, Slobodan D. Šah i matematika. Beograd 1986. (v srbohrvaščini)

• Petrović, Nenad. Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) (COBISS)

• Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik. Dusseldorf 1966. (v nemščini)

Če je vir dosegljiv v COBISS, lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole:

{{COBISS|ID=123456789}}

Če imate podatek o identifikatorju digitalnega objekta (DOI - imajo ga predvsem znanstveni članki, objavljeni na spletu), ga dodajte takole:

{{DOI|id=1234546}}

Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija predlog za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{navedi splet}}, za knjige {{navedi knjigo}}, za revije {{navedi revijo}} ipd. (glej Kategorija:Predloge za navajanje). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge.

Sprotni navedki

Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« oz. medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev.

Opombe na koncu besedila

Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML označevalcema <ref> in </ref>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kakršen koli tekst (funkcija je bila v izvirniku namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <ref> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim </ref> pa sledi presledek.

Zgled Wikikode:

• [[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref>
• Pravica je človeški izzum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...

Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je potrebno označevalec <ref> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <ref name="poljubno_ime"> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <ref name="poljubno_ime"/> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (</ref>) z novim začetnim.

Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici in opombe« z uporabo predloge {{opombe}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr. ^[1]) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek penicilini.

Kratki sklici

Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje:

Sonce je zelo veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda luna je manjša.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref>

== Opombe ==
{{Opombe}}

== Viri ==
*Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," ''Scientific American'', 51(78).
*Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press.

Takole izgleda v članku:

Sonce je zelo veliko, toda luna je manjša. Sonce je tudi zelo vroče.

Opombe

---

Viri

---

• Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", Scientific American, 51(78).
• Miller, Edward (2005). The Sun. Academic Press.

Skrajšane opombe, ki uporabljajo naslove raje kot datume izdaje v članku izgledajo takole:

Notes

---

Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila

Večina članka uporablja medbesedilne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog medbesedilnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je (Smith 2010, str. 1) se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v splošnih virih (general reference), npr. Smith, John. Naslov knjige. Cambridge University Press, 2010. Viri so navedeni v abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri".

V Wikipediji se uporablja več obilk kradkih sklicev; glej kratki sklici zgoraj.

Takole izgleda v polju za urejanje:

Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).
== Viri ==
*Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78).
*Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press.

Takole izgleda v članku:

Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).

Viri

---

• Brown, R (2006). "Size of the Moon", Scientific American, 51(78).
• Miller, E (2005). The Sun, Academic Press.

Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (footnotes), sklici v oklepaju umeščeni pred poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika.

Katere informacije vključiti

Spodaj je seznam v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila ali kratke sklice, potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.)

Primeri

Knjige

Sklici na knjige tipično vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• naslov knjige v poševni pisavi
• številka zvezka, kjer je to ustrezno
• mesto nastanka publikacije je neobvezno
• ime založnika
• letnica objave
• poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno
• Številki ISBN in COBISS, kjer je to možno

Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo:

• ime avtorja
• naslov poglavja
• ime urednika knjige
• ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj)
• številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno

Časopisni članki

Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• letnica in včasih tudi mesec publikacije
• naslov članka znotraj narekovajev
• ime časopisa v poševni pisavi
• letnik, številka zvezka v letniku in številke strani
• DOI in/ali druge oznake, kjer je to možno

Spletne strani

Sklici na WWW strani tipično vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• naslov članka znotraj narekovajev
• ime spletne strani
• datum objave
• številka strani (kjer je to uporabno)
• datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan)

Zvočni posnetki

Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo:

• ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija
• ime oz. imena izvajalcev
• naslov pesmi ali zapisa v narekovajih
• naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno)
• letnica izdaje
• medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka)
• približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno

Film, TV ali video posnetki

Slici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo:

• ime režiserja
• ime producenta, če je le-to pomembno
• imena glavnih igralcev
• za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih
• naslov filma ali TV serije v poševni pisavi
• ime studia
• letnica objave
• medij (npr: film, videokaseta, DVD)
• približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno

Povezovanje na Google Knjige

Google Knjige dovoljujejo direktno povezavo na strani knjig, kjer se knjigo lahko pregleduje. To se lahko zapiše na več načinov, z ali brez predlog za navajanje:

• Rawls, John. A Theory of Justice. Harvard University Press, 1971, str. 18.
• Rawls 1971, str. 18.
• Rawls 1971, str. 18.
• Rawls 1971, str. 18.

V urejevalnem oknu URL za str. 18 v A Theory of Justice izgleda takole:

• Rawls, John. [http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.

Slog navajanja

Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju.

Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo APA slog, MLA slog, The Chicago Manual of Style, Author-date referencing, Vancouver sistem ali Bluebook). Primere lahko najdete na Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga.

Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, se izogibaj kateregakoli drugega numeričnega formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr, uporabite lahko 2002-06-11 , toda ne 11/06/2002.

Variacije načina navajanja

Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v:

• ali članek uporablja polne sklice, kratke sklice v opombah ali medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila;
• kako je imenovano poglavje za skice, in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev;
• slog samih sklicev;
• ali sklici uporabljajo predloge za sklice;
• ali uporabljajo list-defined references.

Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici znotraj danega članka naj uporabljajo enoten slog.

Zato je v veliko pomoč:

• ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku
• da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite z polnim bibliografskim sklicem);
• da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici;
• da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani;

Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo da je njihov slog najboljši.

Glej tudi

• Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev
• Wikipedija:Spletni viri - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu
• Wikipedija:Zunanje povezave – informacije o Zunanjih povezavah
• Predloga:Navedi splet
• Predloga:Navedi knjigo

Reference