Evropska pešpot E-6: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:15, 18. avgust 2012

Slika:E6 european long distance 6130410.jpg

Logotip Evropske pešpoti

Evropska pešpot E-6 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Laponske - Baltskega morja - Jadranskega morja do Egejskega morja ali podrobneje: od Kilpisjärvi (FIN) - Pirkanmaa – Turku – Grisslehamn – Stockholm – Malmö – Copenhagen – Flensburg – Kiel – Lübeck – Lauenburg a.d. Elbe – Bodenteich – Braunschweig – Goslar – Göttingen – Münchberg – Marktredwitz (varianta: Cheb - Nýrsko – Železná Ruda – Bayerisch Eisenstein) – Furth im Wald – Gr. Arber – Arbesbach – Melk a.d. Donau – Radeljski prelaz – Mozirje – Rijeka/Strunjan (Koper) – vožnja – Igoumenitsa – Ioannina – Florina – Alexandroupolis (GR).

Mednarodno popotniško dejavnost v Sloveniji koordinira Komisija za evropske pešpoti pri Planinski zvezi Slovenije, pokrovitelj te poti pa je Zavod za gozdove Republike Slovenije.

Zgodovina

Pobudnik evropskega popotništva pri nas je bil gozdarski inženir Milan Ciglar, ki je idejno trasiral potek E6 proti jugu čez ozemlje Slovenije. Ta del poti od Radeljskega prelaza do Strunjana se zato imenuje Ciglarjeva pot - od Drave do Jadrana in je po našem ozemlju dolga okoli 260 km. Odprta je bila leta 1975 v Mašunu in je prvotno potekala preko Snežnika na Hrvaško do Kastava pti Opatiji. Po razpadu Jugoslavije je bila pot leta 1997 spremenjena tako, da se konča v Strunjanu.

Z dokončanjem celotne trase pešpoti E-6 je po skoraj 3 tisočletjih ponovno zaživela nekdanja Jantarska pot med Baltikom in Jadranom.

Potek pešpoti

Pot ki v Slovenijo pride od Ivnika na Koroškem, vstopi preko Radeljskega prelaza in poteka prek Radelj od Dravi, Male Kope (1526 mnm) na Pohorju, Mozirja, Motnika, Trojan, Moravč, Janč, Turjaka, Nove vasi, Starega trga, Snežnika, Ilirske Bistrice, preko Brkinov na Slavnik, do znamenitih Hrastovelj, Kubeda, do Marezig, Šmarja in do Strunjana, kjer se konča.

E 6 je dolga okoli 350 km. Na poti po Sloveniji je 39 kontrolnih točk. V popotno knjižico je potrebno odtisniti žig. Ko je pot opravljena, dobi pohodnik spominsko značko. Pohodna knjižica je na voljo pri Turistični zvezi Slovenije. Zaželjeno je, da pohodnik vodi dnevnih vtisov, fotografira in zbira razne podatke, saj to predstavlja trajen spomin na prehojeno pot.

Da bi si hojo lažje organizirali je E6 razdeljena na več smiselnih etap in sicer:

Pešpot	čas hoje	dolžina	vzpon	zemljevid
1. Čez Kozjak na Pohorje	2 dni ali 10 ur	34 km	1730 m	Planinska karta Pohorje
2. S Pohorja v dolino Mislinje in čez Sleme v Mozirje	2 dni ali 13 do 14 ur	45 km	1070 m	Karta Zgornja Savinsjka dolina
3. Čez Dobroveljsko planoto	1 dan ali 8 ur	25 km	1180 m ali 1220 m	Karta Zgornja Savinsjka dolina
4. Po robu Posavskega hribovja	2 dni ali 16 ur	55 km	2000 m	Karta Posavsko hribovje in okolica Ljubljane
5. Na Turjak in čez Bloke ali skozi Iški Vintgar in čez Bloke	2 dni ali 14 do 15 ur 2 - 3 dni ali 18 do 19 ur	54 km 63 km	1240 m ali 1600 m	Karta Ljubljana-okolica, karta Turjaka, Velike Lašče, Rob karta Snežnik
6. Skozi snežniške gozdove	2 dni ali 16 do 17 ur	57 km	2000 m	Karta Snežnik
7. Čez Brkine na Slavnik	1 dan ali 8 ur	31 km	1100 m	Karta Snežnik, Slovenska Istra
8. S Slavnika čez Kraški rob do morja	2 dni ali 10 do 11 ur	45 km	710 m	Karta Slovenska Istra, Primorje in Kras

Glej tudi

Viri

Enciklopedija Slovenije; knjiga 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989
Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana E6-SLO, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, 2003

@@ Vrstica 5: / Vrstica 5: @@
 == Zgodovina ==
+[[Slika:Iz Goliča proti Snežniku.jpg|thumb|250px|Iz Goliča proti Snežniku]]
 Pobudnik evropskega popotništva pri nas je bil gozdarski [[inženir]] [[Milan Ciglar]], ki je idejno  trasiral potek E6 proti [[jug]]u čez ozemlje Slovenije. Ta del poti od [[Radeljski prelaz|Radeljskega prelaza]] do [[Strunjana]] se zato imenuje ''Ciglarjeva pot - od Drave do Jadrana'' in je po našem ozemlju dolga okoli 260&nbsp;km. Odprta je bila leta [[1975]] v Mašunu in je prvotno potekala preko [[Snežnik]]a na [[Hrvaška|Hrvašk]]o do Kastava pti [[Opatija|Opatij]]i. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavij]]e je bila pot leta 1997 spremenjena tako, da se konča v Strunjanu.