Zvon

Manjši zvon

Zvon templja RyoanJi, Kjoto, Japonska

Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov. Običajno je sestavljen iz dveh delov: iz kovine ulite stožcu podobne oblike resonatorja, in iz tolkača (kemblja). Majhni zvonovi (tudi zvončki) so lahko narejeni tudi iz keramike ali stekla.

Največje število zvonov zahodnega sveta je v uporabi krščanske Cerkve. Zvonovi so praviloma nameščeni v cerkvenem stolpu, imenovanem zvonik. Običajno na cerkvenih zvonovih aktiviramo nastanek zvoka s potegi vrvi, ki so pričvrščene na zunanji zgornji rob zvona in jih s tem zamajemo. Druga oblika igranja na zvonove je pritrkavanje.

Zgodovina

Zvonovi so azijskega porekla in so omenjani že v 9. stoletju pred našim štetjem. V azijskih državah še vedno lahko vidimo zvonove, ki v svojih trupih nimajo tolkačev, zato so povečini v uporabi leseni, na zunanji strani zvona nameščeni tolkači.

222 tonski Car kolokol je v svetovnem merilu največji uliti zvon doslej. Zaradi nesreče pri delu pa se je v livarni zaradi vročine od njega odkrušil 11 ton težak kos, zato ta zvon ni bil nikoli v uporabi. Visok je 6,14 m, njegov premer pa je 6,6 m in ga lahko vidimo kot razstavni eksponat v Kremlju (Moskva). Največji trenutno delujoči zvon se tudi nahaja v Moskvi (cerkev sv.Ivana), tehta pa »le« 66 ton.

Izračun mase zvona

Bronasti zvon

Oceno mase bronastega zvona $m$ je možno izračunati po naslednjem obrazcu:

$m={\frac {v\cdot o\cdot d}{K}}$,

kjer je:

• $v[mm]$ - postranska višina zvona (dolžina, merjena od najnižje točke zvona pa v ravni poševni liniji do vrha zvona, kjer oblika zvona intenzivno zavije),
• $o[mm]$ - debelina udarnega obroča (debelina mesta, kjer kembelj udarja na zvon),
• $d[mm]$ - premer zvona v krilu (največji premer zvona),
• $K$ - parameter, določen glede na obliko zvona ter njegovo sestavo. V osnovi lahko vzamemo $K=10^{5}$.

Glej tudi

• Ljubljanski zvon, slovenski časnik, ki je izhajal od leta 1881 do 1941.