Evklidov algoritem: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: nn:Euklidsk algoritme |
m dp/tn |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Evklídov algorítem''' je [[algoritem|postopek]], s katerim določimo [[največji skupni delitelj]] dveh [[število|števil]] oziroma [[polinom]]ov. [[Evklid]] je sicer prvotno |
'''Evklídov algorítem''' je [[algoritem|postopek]], s katerim določimo [[največji skupni delitelj]] dveh [[število|števil]] oziroma [[polinom]]ov. [[Evklid]] je sicer prvotno zasnoval algoritem za določanje največje skupne mere dveh [[daljica|daljic]]. |
||
[[Slika:Euclidean algorithm running time X Y.png|thumb|230px|Graf za čas izračunavanja [[največji skupni delitelj|D(''x'',''y'')]]. Rdeča označuje hitro izračunavanje, bolj modre točke pa označujejo počasnejše]] |
[[Slika:Euclidean algorithm running time X Y.png|thumb|right|230px|Graf za čas izračunavanja [[največji skupni delitelj|D(''x'',''y'')]]. Rdeča označuje hitro izračunavanje, bolj modre točke pa označujejo počasnejše]] |
||
Prednost Evklidovega postopka je, da ni potrebno [[praštevilski razcep|razcepiti števil]]. Sam postopek je sicer eden najstarejših znanih algoritmov in je znan od približno leta |
Prednost Evklidovega postopka je, da ni potrebno [[praštevilski razcep|razcepiti števil]]. Sam postopek je sicer eden najstarejših znanih algoritmov in je znan od približno leta 300 pr. n. št., verjetno pa je bil poznan že 200 let prej. |
||
== Opis algoritma == |
== Opis algoritma == |
Redakcija: 23:35, 12. julij 2012
Evklídov algorítem je postopek, s katerim določimo največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov. Evklid je sicer prvotno zasnoval algoritem za določanje največje skupne mere dveh daljic.
Prednost Evklidovega postopka je, da ni potrebno razcepiti števil. Sam postopek je sicer eden najstarejših znanih algoritmov in je znan od približno leta 300 pr. n. št., verjetno pa je bil poznan že 200 let prej.
Opis algoritma
Če imamo naravni števili a in b, predpostavimo, da je a večji ali enak b. Če je b enak nič, potem je a rezultat postopka. Sicer pa nadaljujemo postopek s številom b in ter celoštevilskim ostankom deljenja a z b (a mod b).
Zapis algoritma z rekurzijo:
function gcd(a, b) if b = 0 return a else return gcd(b, a mod b)
Analiza časa teka algoritma pokaže, da je najslabši možen primer, kadar imamo dve zaporedni Fibonaccijevi števili, potreben čas je O(n) deljenj, kjer je n število števk na vhodu. Ker pa praviloma deljenje ni osnovna operacija, je potreben čas reda O(n²).
Zapis algoritma v jezikih C in C++
int gcd(int a, int b) {
if (b == 0)
return a;
return gcd(b, a % b);
}
Ali iterativna različica:
int gcd(int a, int b) {
int t;
while (b != 0) {
t = b;
b = a % b;
a = t;
}
return a;
}