Profesor: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: la:Professor |
m robot Dodajanje: ky:Профессор |
||
Vrstica 59: | Vrstica 59: | ||
[[km:សាស្ត្រាចារ្យ]] |
[[km:សាស្ត្រាចារ្យ]] |
||
[[ko:교수]] |
[[ko:교수]] |
||
[[ky:Профессор]] |
|||
[[la:Professor]] |
[[la:Professor]] |
||
[[lt:Profesorius]] |
[[lt:Profesorius]] |
Redakcija: 08:41, 12. julij 2012
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze. Profesorji so kvalificirani strokovnjaki, ki predavajo o svojih področjih dela, kot so bazične znanosti, književnost, medicina, pravo, ekonomija ... Profesorji tudi izvajajo raziskave, svetujejo organizacijam in vzgajajo mlade akademike, ki jih bodo nasledili. V Evropi in ZDA se status profesorja lahko pridobi samo na osnovi raziskovalnih dosežkov.
Učitelji na srednji šoli imajo naziv npr. profesor fizike, profesor angleščine ... Ta naziv se pridobi z diplomo na ustreznem pedagoškem študiju.
Profesor v slovenski prozi
V slovenski prozi, napisani med letoma 1858 in 1914, nastopajo profesorji v naslednjih delih:
- Josip Stritar, Gospod Mirodolski, 1876.
- Marica Nadlišek-Bartol, Fata morgana, 1899.
- Ivan Tavčar, 4000, 1891.
- Fran Govekar, Sama svoja, 1895.
- Fran Detela, Trojka, 1897.
- Ivan Cankar, Profesor Kosirnik, 1901.
- Ivan Cankar, Izpoved, 1902/03.
- Ivo Šorli, Človek in pol, 1903.
- Janez Trdina, Bahovi huzarji in Iliri, 1903.
- Ivan Cankar, To so pa rože, 1905/06.
- Janez Trdina, Moje življenje, 1905/06.
- Milan Pugelj, Pismouk.
- Rado Murnik, Brakada brez braka (in druge humoreske).