Oglej: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Dodajanje: xmf:აკვილია
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 66: Vrstica 66:
Med leti 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadran]]u.
Med leti 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadran]]u.


Leta [[313]], po razglasitvi pravice [[Milanski edikt|prostega verovanja]] za [[kristjan]]e, se škof Teodor iz Ogleja udeleži [[koncil]]a v [[Arles]]u in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar Julian Apostata oblega mesto in preusmeri tok reke Natisone.
Leta [[313]], po razglasitvi pravice [[Milanski edikt|prostega verovanja]] za [[kristjan]]e, se škof Teodor iz Ogleja udeleži [[koncil]]a v [[Arles]]u in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar Julian Apostata oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]].


Leta [[489]] mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo. Sedež škofije je začasno preseljen v [[Grado|Gradež]] (Grado).
Leta [[489]] mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v Gradež. Sedež škofije je začasno preseljen v [[Grado|Gradež]] (Grado).


811-817 V času patriarha Maxentiusa prva obnova oglejske [[bazilika|bazilike]].
811-817 V času patriarha Maxentiusa prva obnova oglejske [[bazilika|bazilike]].

Redakcija: 08:10, 3. julij 2012

Oglej (Aquileia)
Država: Italija
Dežela: Furlanija - Julijska krajina
Površina: 36,84 km²
Število prebivalcev: 3,503 (2009)
Gostota prebivalstva: 95,1 prebivalcev/km²
Zemljepisna širina: 45°46′ severno
Zemljepisna dolžina: 13°22′ vzhodno
Nadmorska višina: 5 m
Poštna številka: 3305
Omrežna skupina: 0431
Uradna spletna stran: http://www.comune.aquileia.ud.it

Oglej (italijansko Aquileia, furlansko Aquilee) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Ime Aquileia (Oglej) izhaja iz predrimskega imena reke Nadiža "Aquilis". Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13.-9. stoletja pr. n. št.

Kraj svetovne dediščine UNESCO
Arheološko območje in patriarhalna bazilika v Ogleju
Arheološko območje in patriarhalna bazilika v Ogleju
Podatki
Država: Italija
Razglasitev: 1998
Razvrstitev: Zgodovinski spomenik
Kriteriji: (iii) (iv) (vi)
Ogroženost: brez oznake
Zunanje povezave: UNESCO

V mestu so na ogled ostanki rimskega foruma, ki je pod zaščito UNESCA, najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž "Via Giulia Augusta", kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni mavzolej, na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki epitafov uvrščajo v obdobje cesarja Augusta. Narodni arheološki muzej se nahaja v vili Cassis-Faraone in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z lapidarijem. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej.

Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež oglejskega patriarhata.

Zgodovina

Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili triumviri P. Cornelius Scipio Nasica, Caius Flaminius in L. Manlio Acidius, ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih kolonistov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane "municipium", s tem pa tudi del rimske države.

V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto "caput" regije Venetia ed Histria (Benetk in Istre). Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu.

Med leti 284 do 305, za časa cesarja Dioklecijana, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem Jadranu.

Leta 313, po razglasitvi pravice prostega verovanja za kristjane, se škof Teodor iz Ogleja udeleži koncila v Arlesu in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar Julian Apostata oblega mesto in preusmeri tok reke Nadiže.

Leta 489 mesto uničijo Huni, ki jih vodi Atila, prebivalstvo se zateče na obalo in v Gradež. Sedež škofije je začasno preseljen v Gradež (Grado).

811-817 V času patriarha Maxentiusa prva obnova oglejske bazilike.

V letih 1019-1042, za časa patriarha Poppona, postane oglejski patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del Svetega rimskega cesarstva. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike.

Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja Henrika IV. potrdi vladavino patriarha Sigearda, s tem pa tudi nastanek partriarhalne države.

Beneška republika leta 1420 okupira Furlanijo. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji.

Leta 1509 je Oglej pod avstrijsko zasedbo in postane del goriške grofije. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki.

Leta 1715 se ukine oglejski patriarhat in nastaneta Videmska (Udine) in goriška škofija, del slednje je tudi sedanja oglejska župnija.

Rimsko pristanišče - Via Sacra

arheološka pot

Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka reke Natisone - Torre.

Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar Klavdij, (41-45 n. št.) so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 m dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture.

Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški akvatorij, nekoč širok 48 m, je v glavnem pod zemljo, v sredini katerega danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. preteklega stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot (Via Sacra). Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi reke Natisone - Torre, ki jo je dal opraviti cesar Julijan.

Krščanstvo v Ogleju

Če gre verjeti legendi, je bil evangelist Marko misijonar v Ogleju, njegova učenca Mohor in Fortunat pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda.

Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi Milanskega edikta o svobodi vere iz leta 313.

V 6. stoletju je kakih trideset škofij severne Italije in na južni strani Alp , na germanskem in slovenskem ozemlju do reke Drave, spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Popponova bazilika.

Patriarhalna bazilika

bazilika v Ogleju

Katedrala oglejskih patriarhov s svojo veličastnostjo dominira nad okolico, ob njej pa se dviga mogočen zvonik. Posvečena je devici Mariji in sv. Mohorju ter sv. Fortunatu, prva cerkev je bila na tem mestu zgrajena v času cesarja Teodozija, ko je bil tu že sedež škofije, na delno izkoriščenih najdbah zgodnjekrščanskih zgradb. Večkrat je bila uničena in na novo postavljena, zato nosi sledove pozno romansko-gotske arhitekture.

Zgradba nosi vplive iz obdobja patriarha Poppona, ki jo je ponovno posvetil leta 1031, zato ji pravijo tudi Popponova bazilika.

Ta je bil zaslužen za ureditev apside, kjer je bil škofov sedež. Gotski deli bazilike (šilasti loki, okrašeni kapitlji) , so bili zgrajeni po potresu leta 1348 , prav tako je gotsko tudi elegantno leseno odprto ostrešje. Privzdignjeni prezbiterij, ki so ga ob koncu 15. stoletja obnovili lombardski umetniki, je prava renesančna mojstrovina. Ta prekriva kripto iz Maksencijeve dobe, s pomembnimi freskami, delo bizantinskih umetnikov. V zgodnji srednji vek sodita atrij in nenavadna stavba t.i. "Cerkev poganov", ki povezuje baziliko s krstilnico iz obdobja po cesarju Teodoziju. Zvonik, visok 73 m, je dal postaviti patriarh Poppon, ki je pri gradnji uporabil kamenje iz mestnega rimskega amfiteatra.

Oglejski mozaiki

simbolni alfa in omega, talni mozaik v baziliki

Bazilika je prava zakladnica umetnosti in zgodovinskega spomina, a svojo svetovno slavo dolguje predvsem starokrščanskim mozaikom, odkritimi med leti 1893 in 1912, ki so najlepši in najobsežnejši od vseh, ki so se ohranili v zahodnem svetu.

Pripadali so prvemu središču svobodnega izpovedovanja vere v Ogleju, takoj po obdobju verskega preganjanja.

Po izkopavanjih v začetku prejšnjega stoletja so odkrili, da sta glavna in desna ladja bazilike v veliki meri znašli postavljeni na prelep mozaik južne Teodorjeve dvorane.

dobri pastir, talni mozaik v baziliki

Obsežna mozaična površina (750 m2) je razdeljena na deset ornamentalnih polj, s številnimi krščanskimi simboli, tudi v podobi raznih živali in rastlin, Jezusom kot dobrim pastirjem, morskimi prizori, zgodbo preroka Jona, ki ga mornarji vržejo v morje ter emblemom krščanske zmage. Tu so tudi razni človeški liki, ki so razvrščeni po rangu, spolu in starosti, njihovo dojemanje pa se nam kljub pomoči biblijskih in teoloških besedil še vedno izmika.

Mozaike si lahko deloma ogledamo skozi stekleni pod v baziliki, ki je postavljen nad njimi.

Glej tudi

Zunanje povezave