Črni zobnik: Razlika med redakcijama

Črni zobnik
	; ilustracija cele rastline
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke);
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice);
Red:	Solanales (razhudnikovci);
Družina:	Solanaceae (razhudnikovke);
Rod:	Hyoscyamus (zobnik);
Vrsta:	H. niger;
Znanstveno ime
	Hyoscyamus niger; L.

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 00:25, 13. junij 2012

Črni zobnik (znanstveno ime Hyoscyamus niger^[1]), je strupena rastlina iz družine razhudnikovk^[1], ki izvira iz Evrazije^[1], danes pa je razširjena že po celem svetu.

Opis

Črni zobnik je enoletna ali dvoletna zel, ki prvo leto najpogosteje požene le venec listov, drugo leto pa razvije od 30 do 100 cm visoko steblo, ki je lahko razvejano ali pa ravno. Steblo in listi so pokriti z lepljivimi dlačicami.

Listi so na steblo nameščeni premenjalno. Spodnji listi imajo peclje, zgornji pa so na steblo pritrjeni brez njih tako, da ga objemajo. V dolžino dosežejo med 6 in 15 cm, občasno pa lhko vse do 40 cm. Oblika listov je različna. Spodnji so deljeni na pet do sedem krp, srednji na tri trikotne krpe, zgornji pa imajo le še po dva zobca.

Cvetovi se razvijejo od junija do oktobra na vrhu rastline in so umazano rumene barve z vijoličnimi ali rjavimi žilami. Združeni so v grozde, iz njih pa se razvijejo majolikam podobne glavice, v katerih so majhna semena.

Cela rastlina ima neprijeten vonj in vsebuje alkaloide atropin, hiosciamin in skopolamin, ki so močni toksini.

Razširjenost in uporabnost

Črni zobnik raste na pognojenih tleh neobdelanih površin. Pogosto se razrašča po razvalinah ter ob poteh in grapah.

V pretekosti so toksine črnega zobnika uporabljali v kombinaciji z drugimi naravnimi toksini kot anestetik, pa tudi v psihadeličnih napojih^[1]^[2]^[3] . Zaužitje teh toksinov je povzročalo halucinacije ter občutek letenja^[4], največ pa so jih uporabljali v Evropi, Aziji in Arabiji^[5], v srednjem veku pa se je uporaba razširila tudi v Anglijo. O rastlini in njenih učinkih je pisal že Plinij starejši, ki je pisal, da so napoje iz črnega zobnika za doseganje posebnih stanj uporabljale apolonove svečenice. Rastlino je poimenoval Herba Apollinaris^[1].

Alkaloidi, ki jih vsebuje črni zobnik so isti kot pri volčji češnji, zaradi česar na telo učinkujejo na enak način^[6]. V manjših dozah se najprej pojavijo halucinacije^[1] in razširjene zenice, ki jih spremlja nemirnost in rdečica. Pri zaužitju večjih količin se pojavi bruhanje, hipertenzija in v skrajenm primeru smrt.

Kljub temu pa rastlina ni strupena za vse živali. Z njo se namreč prehranjujejo gosenice nekaterih vrst metuljev.

Pred uporabo hmelja v pivovarstvu so za okus pivu dodajali črni zobnik^[7]

Strup črnega zobnika naj bi kot način za umor Hamletovega očeta v svoji drami uporabil William Shakespeare^[2]^[8].

Zobnikovo olje (Oleum Hyoscyami) so sicer v preteklosti kuhali iz listov črnega zobnika in ga uporabljali za zdravljenje ušesnih vnetij, pa tudi kot sredstvo proti revmatizmu^[6].

Reference

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 ^1,5 Roberts 1998, str. 31
↑ ^2,0 ^2,1 Anthony John Carter MB FFARCS (2003). »Myths and mandrakes« (PDF). Journal of the Royal Society of Medicine. 96: 144–147. doi:10.1258/jrsm.96.3.144. PMC 539425. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)
↑ A. J. Carter (21. december 1996). »Narcosis and nightshade«. British Medical Journal. 313 (7072): 1630–1632. PMC 2359130.
↑ Schultes & Smith 1976, str. 22
↑ Joseph Perez, Janet Lloyd, The Spanish Inquisition, Yale University Press, 2006, ISBN 0300119828, ISBN 9780300119824, str. 229 opomba 10]
↑ ^6,0 ^6,1 Bohinc, P. (1983). Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč); templatestyles stripmarker v |author= na mestu 1 (pomoč)
↑ Dan Rabin, Carl Forget (1998). The Dictionary of Beer and Brewing. Taylor & Francis. xii. ISBN 9781579580780. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |nopp= (predlagano je |no-pp=) (pomoč)
↑ »Hebenon«. Webster's Revised Unabridged Dictionary (1913 + 1828).

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Črni zobnik

[Roberts_31-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 ^1,5 Roberts 1998, str. 31

[carter2003-2] 2,0 ^2,1 Anthony John Carter MB FFARCS (2003). »Myths and mandrakes« (PDF). Journal of the Royal Society of Medicine. 96: 144–147. doi:10.1258/jrsm.96.3.144. PMC 539425. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)

[carter1996-3] A. J. Carter (21. december 1996). »Narcosis and nightshade«. British Medical Journal. 313 (7072): 1630–1632. PMC 2359130.

[Schultes_22-4] Schultes & Smith 1976, str. 22

[5] Joseph Perez, Janet Lloyd, The Spanish Inquisition, Yale University Press, 2006, ISBN 0300119828, ISBN 9780300119824, str. 229 opomba 10]

[Bohinc-6] 6,0 ^6,1 Bohinc, P. (1983). Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč); templatestyles stripmarker v |author= na mestu 1 (pomoč)

[7] Dan Rabin, Carl Forget (1998). The Dictionary of Beer and Brewing. Taylor & Francis. xii. ISBN 9781579580780. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |nopp= (predlagano je |no-pp=) (pomoč)

[8] »Hebenon«. Webster's Revised Unabridged Dictionary (1913 + 1828).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

@@ Vrstica 83: / Vrstica 83: @@
 [[sk:Blen čierny]]
 [[sv:Bolmört]]
+[[tg:Банҷ]]
 [[zh:天仙子 (植物)]]