Hermafrodit: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
RedBot (pogovor | prispevki)
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Spreminjanje: th:กะเทย (ชีววิทยา)
Vrstica 69: Vrstica 69:
[[ta:அழிதூஉ]]
[[ta:அழிதூஉ]]
[[tg:Гермофродит]]
[[tg:Гермофродит]]
[[th:กะเทย (แพทย์ศาสตร์)]]
[[th:กะเทย (ชีววิทยา)]]
[[tr:Hermafroditlik]]
[[tr:Hermafroditlik]]
[[uk:Гермафродит]]
[[uk:Гермафродит]]

Redakcija: 09:57, 11. junij 2012

Hermafrodit ali dvospolnik je organizem, pri katerem se hkrati pojavijo moški in ženski spolni znaki. Izraz hermafrodit izvira iz grščine. V grški mitologiji je bil Hermafrodit dvospolno božansko bitje, prevzeto iz Orienta in od 4. stoletja pr. n. št. čaščeno med Grki. Hermafroditizem - dvospolnost je normalen pojav pri številnih rastlinah (dvospolne cvetnice) in živalih (npr. polži, deževniki). Pri enospolnih živalih je to redka spolna nepravilnost (npr. pri metulju, ko je vsaka polovica telesa drugega spola[navedi vir]). Pri človeku je ta pojav redek, čeprav se pojavlja. Stopnja izražanja značinlnosti drugega spola je lahko zelo različna, za osebke rečemo tudi, da so interseksualni - med spoloma (angl. tudi intersex).

Naravna sprememba spola pri ribah

Hermafroditi so vmesna stopnja pri naravni spremembi spola, ki se pojavlja pri nekaterih ribah. Pri protandriji se osebek rodi kot samec, nakar lahko zamenja spol. Primer je oranžna klovnovska ribica (Amphiprion ocellaris), ki zivi v majhnih skupinah z eno samico. Če ta pogine, eden od samcev zamenja spol. Protoginija je obraten pojav, samica postane samec. Primer so ustnače[1].

Pri sesalcih

Pri višjih vretenčarjih lahko pojav razdelimo na genetsko pogojen - deden ali sprožen s strani okoljskih faktorjev - hormonov. Pri kozah je interseksualnost stanje, pri katerem ima posameznik moške in ženske anatomske značilnosti na različnih stopnjah. Vzrok je kritični izbris 11,7-kb elementa DNA, ki vsebuje predvsem ponavljajoča zaporedja. Interseksualnost je recesivna dedna lastnost. Stranski učinek mutacije je tudi brezrožnost, ki je dominantna lastnost in se pojavlja pri obeh spolih. Interseksualne koze niso plodne[2].

Freemartinizem (tudi free-martin) je ekonomsko pomembnejši. Gre za pojav pri govedu, v primeru dvojčkov različnih spolov bo v maternici zarodek-samec s svojimi hormoni sprožil maskulinizacijo zarodka-samice[3]. Pojav je pri govedu povsem običajen, pri drugih vrstah je bil opažen le redko.

Viri

  1. Barrows, Edward M. (2001). Animal behavior desk reference: a dictionary of animal behavior, ecology, and evolution (2nd izd.). Boca Raton, Fla: CRC Press. str. 317. ISBN 0849320054. OCLC 299866547.
  2. Pailhoux E, Vigier B, Chaffaux S, Servel N, Taourit S, Furet JP, Fellous M, Grosclaude F, Cribiu EP, Cotinot C; in sod. (2001). »A 11.7-kb deletion triggers intersexuality and polledness in goats«. Nature Genetics. 29(4): 453-458. {{navedi časopis}}: Izrecna uporaba in sod. v: |author= (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  3. Padula A (2005). »The freemartin syndrome: an update«. Anim Reprod Sci. 87 (1–2): 93–109.

Zunanje povezave