Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN

Nemška zvezna dežela (nemško Bundesland, pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt. Dežel je trenutno šestnajst: Baden-Württemberg (št. 1 na zemljevidu), Bavarska (2), Berlin (3), Brandenburg (4), Bremen (5), Hamburg (6), Hessen (7), Mecklenburg-Predpomorjanska (8), Porenje-Pfalška (11), Posarje (12), Saška (13), Saška-Anhalt (14), Schleswig-Holstein (15), Severno Porenje-Vestfalija (10), Spodnja Saška (9), Turingija (16).

Zgodovina

Močna regionalna identiteta in strog federalizem sta značilnost vseh združenih nemških držav po letu 1871 z izjemo nacionalsocialističnega rajha. Nemško cesarstvo se je med 1871 in 1918 delilo na zvezne države, weimarska ustava pa je uvedla dežele. Po drugi svetovni vojni je ponovna vzpostavitev dežel za zavezniške okupacijske sile pomenila garancijo, da Nemčija ne bo razvila prevelike centralne moči.

Ob ustanovitvi Zvezne republike Nemčije leta 1949 je ta imela 11 dežel: Baden, Bavarska, Bremen, Hamburg, Hessen, Porenje-Pfalška, Schleswig-Holstein, Severno Porenje-Vestfalija, Spodnja Saška, Württemberg-Baden, Württemberg-Hohenzollern. Leta 1952 je z združitvijo dežel Württemberg-Baden in Württemberg-Hohenzollern nastala dežela Baden-Württemberg. Leta 1957 je bila k ZRN kot dežela priključeno od leta 1947 nominalno neodvisno Posarje. Po kolapsu Nemške demokratične republike leta 1990 so se k federaciji priključile t.i. "nove zvezne dežele" (Neue Bundesländer) Brandenburg, Mecklenburg-Predpomorjanska, Saška, Saška-Anhalt, Turingija in Berlin, ki je bil po zahodnonemški ustavi dežela že od leta 1949, a formalno tudi kasneje pod okupacijo zavezniških sil, dejansko pa pod kontrolo NDR (Vzhodni Berlin) in ZRN (Zahodni Berlin, brez deželnih pravic).

Ker nemška ustava dopušča spreminjanje deželnih meja, so žive razprave o novih delitvah in združitvah dežel. Največ podpore uživajo predlogi o združitvih mestnih dežel z zaledjem (Berlin z Brandenburgom, Bremen s Spodnjo Saško, Hamburg s Schleswig-Holsteinom), obstajajo pa tudi predlogi za drastično zmanjšanje števila dežel (na 9 ali celo 6). Med predlogi za ustanovitev novih dežel je najbolj znan predlog Frankovske za ločitev od Bavarske.

Pravni položaj

Nemški Temeljni zakon v sedmem poglavju določa tri vrste zakonodajnih področij: področja v izključni pristojnosti zveze, področja konkurirajoče pristojnosti zveze in dežel in vsa ostala področja, kjer velja izključna zakonodajna pristojnost dežel. Domneva se torej zakonodajna pristojnost dežel, vendar velja, da zvezno pravo prebija deželno. Značilna področja deželne pristojnosti so šolstvo, policija in organizacija sodstva. Dežele so po prevladujoči razlagi originarni subjekti mednarodnega prava, saj lahko sklepajo mednarodne pogodbe, vkolikor spadajo v področje deželnih pristojnosti in jih odobri zvezna vlada.

Dežele imajo zakonodajne organe, ki se navadno imenujejo deželni zbor (Landtag), razen v Berlinu (Dom odposlancev, Abgeordnetenhaus), Bremnu in Hamburgu (Mestni svet, Bürgerschaft), in se volijo na 4-5 let. Izvršilno oblast v deželi izvaja deželna vlada (Landesregierung), razen na Bavarskem in Saškem (državna vlada, Staatsregierung), Berlinu, Bremnu in Hamburgu (Senat, Senat), ki jo vodi ministrski predsednik (Ministerpräsident), razen v Berlinu (vladajoči župan, Regierender Bürgermeister), Bremnu in Hamburgu (predsednik senata, Senatspräsident).

Na zvezni ravni so dežele zastopane v Zveznem svetu, kjer imajo različno število glasov glede na število prebivalcev.

Upravna delitev dežel

Navpična upravna zgradba Zvezne republike Nemčije

Spodnja Saška

Bremen

Hamburg

Mecklenburg - Predpomorjanska

Saška - Anhalt

Saška

Brandenburg

Berlin

Turingija

Hessen

Severno Porenje - Vestfalija

Porenje - Pfalška

Bavarska

Baden-Württemberg

Posarje

Schleswig-Holstein

Dežele samostojno z deželnim pravom določajo svoje ožje upravne enote. T.i. površinske dežele (Flächenländer), tj. tiste, ki niso mestne dežele (Stadtstaaten: Berlin, Bremen in Hamburg) se delijo na podeželske (Landkreise) in mestne okraje (kreisfreie Städte), podeželski okraji pa se nadalje delijo na mesta (Städte) in občine (Gemeinden). Možne so tudi upravne enote, manjše od okrajev in večje od občin, ki so v bistvu povezave med občinami in se različno imenujejo.

Nekatere največje dežele (Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen, Severno Porenje-Vestfalija, Saška) poznajo upravno raven, višjo od okrajev, t.i. vladna okrožja (Regierungsbezirke).

Pregled zveznih dežel

Grb	Zvezna dežela	Dežela od	Predsednik vlade	Površina (km²)	Preb. (mio)	Preb. na km²	Prestolnica
	Baden-Württemberg	1952	Winfried Kretschmann (Bündnis 90/Die Grünen)	35.752	10,739	300	Stuttgart
	Bavarska	1949	Horst Seehofer (CSU)	70.552	12,488	177	München
	Berlin	1990	Klaus Wowereit (SPD)	892	3.395	3.807	–
	Brandenburg	1990	Matthias Platzeck (SPD)	29.479	2,559	87	Potsdam
	Bremen	1949	Jens Böhrnsen (SPD)	404	0,663	1.641	Bremen (de facto)
	Hamburg	1949	Ole von Beust (CDU)	755	1,774	2.309	–
	Hessen	1949	Volker Bouffier (CDU)	21.115	6,075	289	Wiesbaden
	Mecklenburg-Predpomorjanska	1990	Erwin Sellering (SPD)	23.180	1,707	74	Schwerin
	Spodnja Saška	1949	Christian Wulff (CDU)	47.624	7,997	168	Hannover
	Severno Porenje-Vestfalija	1949	Hannelore Kraft (SPD)	34.085	18,029	530	Düsseldorf
	Porenje-Pfalška	1949	Kurt Beck (SPD)	19.853	4,053	204	Mainz
	Posarje	1957	Peter Müller (CDU)	2.569	1,050	409	Saarbrücken
	Saška	1990	Stanislaw Tillich (CDU)	18.416	4,250	232	Dresden
	Saška-Anhalt	1990	Wolfgang Böhmer (CDU)	20.446	2,470	121	Magdeburg
	Schleswig-Holstein	1949	Peter Harry Carstensen (CDU)	15.799	2,833	179	Kiel
	Turingija	1990	Christine Lieberknecht (CDU)	16.172	2,335	144	Erfurt
	Nemčija	–	Angela Merkel (CDU)	357.093	82,438	231	Berlin