Peter Božič: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 93: | Vrstica 93: | ||
== Viri == |
== Viri == |
||
{{wikivir-avtor}} |
{{wikivir-avtor}} |
||
* Helga Glušič: Sto slovenskih pripovednikov |
* Helga Glušič: ''Sto slovenskih pripovednikov''. Prešernova družba, 1996 |
||
* Matjaž Hočevar: Bibliografija Petra Božiča |
* Matjaž Hočevar: Bibliografija Petra Božiča. V: Peter Božič: ''Izven, Jaz sem ubil Anito''. Mladinska knjiga, 2002 |
||
* Petra Vidali: Prozni opus Petra Božiča – Dosleden v svojem niču |
* Petra Vidali: Prozni opus Petra Božiča – Dosleden v svojem niču. V: Peter Božič: ''Izven, Jaz sem ubil Anito''. Mladinska knjiga, 2002 |
||
* Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. V: Peter Božič: Šumi |
* Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. V: Peter Božič: ''Šumi''. Študentska založba in Slovensko mladinsko gledališče, zbirka Beletrina, 2009. |
||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
Redakcija: 10:15, 6. junij 2012
Peter Božič | |
---|---|
Rojstvo | 30. december 1932 Bled |
Smrt | 10. julij 2009 Ljubljana |
Poklic | pisatelj, dramatik |
Narodnost | slovenska |
Državljanstvo | Slovenija SFRJ Kraljevina Jugoslavija |
Peter Božič (rojen kot Peter Jožef Božič), slovenski pisatelj in dramatik, * 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana.
Življenje
Osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru.
V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar na Jesenicah in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik in uslužbenec pri ZKOS. Objavljati je začel v mariborski dijaški reviji Svit. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo.
Med osamosvajanjem Slovenije je postal politično dejaven. Bil je član DEMOS-a, kasneje član LDS-a. Vrsto let je bil ljubljanski mestni svetnik.
Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21.[1] Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem predsedniku SFRJ, Titu.
Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.[2]
Delo
Literarni začetki
Prozo je začel pisati že v gimnazijskih letih. V mariborski dijaški reviji Svit je objavil kratke pripovedi Vrnitev, Oči so ugasnile in Bele pike. V reviji Beseda je objavil pripovedi Beli šal, Človek in senca, Mož v mesecu, v Reviji 57 pa pripoved Živali bežijo. Za ta dela je značilna pravljičnost, poetičnost in liriziranost. Po prihodu v Ljubljano v šolskem letu 1954/55 je tako kot številni drugi mladi pod vplivom povojnih filozofskih in literarnih struj Zahoda nastopil proti prenovljenemu realizmu v slovenski književnosti. V delih je tako že od začetka razvijal izhodišča svoje življenjske filozofije, v kateri išče smisel človeškega bivanja.
Proza
Božičeva prozna dela so zaznamovana s sodobno eksistencialistično filozofijo, za njih so značilne tudi poudarjene groteskne prvine. Avtor raziskuje človeško resničnost, ljubezen, smrt. Osebe njegovih proznih besedil so izobčenci, nemoralni ljudje, ki se sprti z družbenimi normami skrivajo v svojem svetu domišljije. Božičevi literarni liki so ujeti v svojem položaju »izven«; njihovo usihanje lahko ustavi le smrt.
Dramatika
Peter Božič je eden glavnih predstavnikov absurdne dramatike v sodobni slovenski književnosti. Njegove igre se zgledujejo po angleški in francoski sodobni drami. Tako kot Samuel Beckett ali Eugène Ionesco jih je tudi on napisal v obliki grotesk. V svojih delih se približuje tudi ekspresionizmu.
Božičeve igre so večinoma kratke enodejanke ali dvodejanke, ki se odvijajo v abstraktnem času in prostoru. Opisujejo nenavadno, nelogično, izkrivljeno dogajanje. Pisatelj tako kot v proznih delih tudi v dramah v središče postavlja ljudi z roba življenja. Njihove usode so obarvane z absurdom in grotesko, odtujenostjo, nemočjo in tragiko. Njihovo govorjenje je le navidez nepovezano, pomen njihovega bivanja pa je Božiču izhodiščna točka za odkrivanje vprašanj o smislu življenja.
V svojih dramskih delih premaguje malomeščansko miselnost in moralo. Svet njegovih iger je tako poln nasprotij, nesmislov, nemoralnosti. S tem opozarja na položaj človeka v meščanski družbi, kjer je popredmeten, odtrgan od svojega bistva, odtujen od drugih ljudi.
Izbrana bibliografija
Prozna dela
- Izven, (1963)
- Na robu zemlje, (1968)
- Jaz sem ubil Anito, (1972)
- Zemlja, (1976)
- Na njeni travi, (1976)
- Očeta Vincenca smrt, (1979)
- Chubby was here, (1987)
- Človek in senca, (1990)
- Zdaj, ko je nova oblast, (1993)
Drame
- Človek v šipi, (1955)
- Zasilni izhod, (1957)
- Križišče, (1957)
- Vojaka Jošta ni, (1962)
- Kaznjenci, (1963)
- Dva brata, (1965)
- Jezdec na strehi, (1968)
- Obisk stare mame, (1968)
- Prikazni, (1970)
- Tomšičeva smrt, (1972)
- Mravlje so še na zvezdah, (1975)
- Panika, (1976)
- Barakarji, (1976)
- Komisar Kriš, (1978)
- Nad nami so znamenja tri, (1981)
- Španska kraljica, (1985)
- Šumi, (2009)
Nagrade
- 1970 - Župančičeva nagrada,
- 1972 - nagrada Prešernovega sklada za roman Ubil sem Anito,
- 2002 - Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Glej tudi
- Seznam slovenskih pisateljev
- Seznam slovenskih dramatikov
- Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada
- Seznam dobitnikov Župančičeve nagrade
- Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Opombe
- ↑ 24ur.com - Ustanovili Forum 21
- ↑ (10.7.2009) Umrl Peter Božič. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 10.7.2009.
Viri
- Helga Glušič: Sto slovenskih pripovednikov. Prešernova družba, 1996
- Matjaž Hočevar: Bibliografija Petra Božiča. V: Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito. Mladinska knjiga, 2002
- Petra Vidali: Prozni opus Petra Božiča – Dosleden v svojem niču. V: Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito. Mladinska knjiga, 2002
- Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. V: Peter Božič: Šumi. Študentska založba in Slovensko mladinsko gledališče, zbirka Beletrina, 2009.
Zunanje povezave
{{subst:#if:Božič, Peter|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1932}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}||LIVING=(živeči ljudje)}} | #default = Rojeni leta 1932
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta 2009
}}]]