Trdota po Brinellu: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: bs:Tvrdoća prema Brinellu |
m r2.7.2) (robot Spreminjanje: ca:Escala de Brinell |
||
Vrstica 36: | Vrstica 36: | ||
[[bg:Метод на Бринел]] |
[[bg:Метод на Бринел]] |
||
[[bs:Tvrdoća prema Brinellu]] |
[[bs:Tvrdoća prema Brinellu]] |
||
[[ca: |
[[ca:Escala de Brinell]] |
||
[[cs:Zkouška tvrdosti podle Brinella]] |
[[cs:Zkouška tvrdosti podle Brinella]] |
||
[[de:Härte#Härteprüfung nach Brinell]] |
[[de:Härte#Härteprüfung nach Brinell]] |
Redakcija: 00:15, 3. junij 2012
Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi. Uporablja se predvsem v strojništvu.
Oznaka je HB, vrednost pa brezrazsežno število. Preskus je leta 1900 predlagal švedski inženir Johan August Brinell (1849-1925).
Metoda zahteva, da se v površino preizkušanega materiala z določeno silo vtisne kroglica iz kaljenega jekla. Sila se zvezno povečuje (brez udarca) do končne vrednosti. Pravilo ostane kroglica tako obremenjena 30 sekund. Za zelo trde materiale zadošča 10 sekund, zelo mehki materiali (svinec, cink,...) pa mora trajati obremenitev do 3 minute.
Trdota se izračuna iz sile in površine odtiska po enačbi:
kjer je:
- F ... sila v N,
- A ... površina odtiska kroglice v mm 2.
Nad HB = 3000 N/mm2 je potrebno (priporočljivo) uporabiti Vickersovo metodo.
Pri jeklu lahko iz znane trdote po Brinellu približno določimo njegovo trdnost.