Grščina: Razlika med redakcijama
| Vrstica 39: | Vrstica 39: | ||
== Slovenjenje grških imen == |
== Slovenjenje grških imen == |
||
Priporočila o rabi grških besed presega pravila [[prečrkovanje|prečrkovanja]] alfabeta, ([[grška abeceda|grške abecede]]); saj je potrebno določiti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi že ustalila. Nekatera imena so k nam zašla tudi posredno, največ preko [[latinščina|latinščine]]. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih se najdejo različna slovenjenja. Novejša priporočila ([[Slovenski pravopis]], namenski slovar s pravili [[Bronislava Aubelj|Bronislave Aubelj]]<ref>Aubelj Bronislava (1997). ''Antična imena po slovensko''. Ljubljana: Modrijan. {{cobiss|id=67266816}}</ref>) temeljijo na približevanju k izvorni obliki. |
Priporočila o rabi grških besed presega pravila [[prečrkovanje|prečrkovanja]] alfabeta, ([[grška abeceda|grške abecede]]); saj je potrebno določiti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi že ustalila. Nekatera imena so k nam zašla tudi posredno, največ preko [[latinščina|latinščine]]. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih se najdejo različna slovenjenja. Novejša priporočila ([[Slovenski pravopis]], namenski slovar s pravili [[Bronislava Aubelj|Bronislave Aubelj]]<ref>Aubelj, Bronislava (1997). ''Antična imena po slovensko''. Ljubljana: Modrijan. {{cobiss|id=67266816}}</ref>) temeljijo na približevanju k izvorni obliki. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 22:47, 29. maj 2012
| Gŕščina - Ελληνικά | |
|---|---|
| Države: | Grčija, Ciper, Albanija |
| Govorni predeli: | Balkan |
| Skupaj govorcev: | 12 milijonov |
| Na svetu: | 74 |
| Rodovna razvrstitev: |
indoevropski |
| Uradni položaj | |
| Uradni jezik: | Grčija, grški del Cipra, Evropska unija |
| Usklajuje: | |
| Jezikovni kodi | |
| ISO 639-1 | el |
| ISO 639-2 | gre |
| SIL | GRK |
Gŕščina (grško starogrško Ελληνικά: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji. V Grčijo so ga prinesli indoevropski naseljenci (pozneje imenovani Ahajci okoli leta 2000 pr. n. št. V 1. tisočletju pr. n. št. je obstajalo več različnih narečij, ki so se delila na naslednje narečne skupine: jonsko-atiška (jonsko, atiško), dorsko, eolsko in arkadsko-kiprsko. V času od 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednik srednjeveške in današnje nove grščine.
Najstarejša ohranjena grška besedila so glinaste tablice, najdene na Kreti (Knosos; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v celinski Grčiji (Mikene, Pilos, Tebe, Tirins; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni pisavi, imenovani linearna B pisava.
Slovenjenje grških imen
Priporočila o rabi grških besed presega pravila prečrkovanja alfabeta, (grške abecede); saj je potrebno določiti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi že ustalila. Nekatera imena so k nam zašla tudi posredno, največ preko latinščine. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih se najdejo različna slovenjenja. Novejša priporočila (Slovenski pravopis, namenski slovar s pravili Bronislave Aubelj[1]) temeljijo na približevanju k izvorni obliki.
Glej tudi
- dimotiki - moderni uradni grški jezik
