Anglistika

Anglistika je veda o angleškem jeziku in književnosti.

Zgodovina anglistike na Slovenskem

Zanimanje za angleški jezik in književnost se v Sloveniji pojavi ob koncu 18. stoletja, ko delujejo Žiga Zois, Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart in Martin Kuralt. Ponovno zanimanje se vzbudi v času Prešerna, ko delujejo tudi Matija Čop, Stanko Vraz, Andrej Smole. V 2. polovici 19. stoletja so nastali prvi angleški učbeniki, slovnice in slovarji za potrebe Slovencev, ki so se izselili v ZDA. Po letu 1945 se je angleščina uveljavila v srednjih šolah in postala prvi tuji jezik. Nastali so učbeniki za gimnazije. Prve sta napisali Adela Žgur in Eliza Scalicky, pri čemer sta jima pomagali Sonja Pestotnik in Milena Kos . Leta 1945 je nastal prvi priročni slovensko-angleški slovar, ki ga je priredil Janko Kotnik. Leta 1978 izide enciklopedični Veliki angleško-slovenski slovar, katerega avtorji so Anton Grad, Ružena Škerlj in Nada Vitorović. Anton Grad leta 1982 izda še Veliki slovensko-angleški slovar.

Zgodovina Oddelka za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Angleški jezik in književnost je mogoče študirati na Univerzi v Ljubljani od leta 1920, ko je bil ustanovljen germanski seminar.Temelje za predavanja iz historične slovnice in zgodovine angleškega jezika je postavil Jakob Kelemina. Obravnaval je tudi besedila s perspektive tedanje literarne teorije. Leta 1922 se je seminarju pridružila Fanny C. Copeland, ki je bila prva lektorica za sodobni angleški jezik. Po drugi svetovni vojni se je zanimanje za študij angleščine močno povečalo, kar je zahtevalo posodobitev pouka modernega angleškega jezika, pouka književnosti in novo metodologijo pouka. Leta 1961 so se preselili v zgradbo Filozofske fakultete, kar omogoči boljšo organizacijo študijskih programov, sistematično organizacijo knjižnice in s tem hitrejši razvoj stroke. Leta 1970 se poveča tudi individualizacija pouka z organizacijo lektorskih vaj v manjših skupinah. Potrebnega je bilo vse več novega osebja, kar prinese tudi začetek raziskovalnega dela. Zaradi želje po prevajalski specializaciji so v letih 1986-1987 začeli uvajati nov program, ki je omogočil naslov anglist prevajalec. Program enopredmetnega študija anglistike je bil razpisan v letih 1991-1992. Leta 1997 je Oddelek za germanske jezike in književnost razpisal štiri programe. Razpisana je bila angleščina kot enopredmetni študij pedagoške in nepedagoške usmeritve in dvopredmetni študij pedagoške in nepedagoške usmeritve. Leta 1998 je te programe prevzel novoustanovljeni Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, s čimer so se izoblikovale posamezne katedre. V letu 2005 je oddelek začel s prenovo študijskih programov, kot jih narekuje bolonjski proces. Oddelek za germanistiko je že v letih 1966 in 1967 uvedel podiplomski študij angleške oziroma ameriške književnosti in angleške historične slovnice. Leta 1989 so s pomočjo učiteljev Filozofske fakultete v Zagrebu in Univerze v Celovcu uvedli podiplomski jezikoslovni študij angleščine z možnostjo didaktične usmeritve ter tudi vsakoletne programe stalnega strokovnega usposabljanja učiteljev angleščine.

Delo Jakoba Kelemina je nadaljeval Janez Stanonik, ki je postal predstojnik Oddelka za germanistiko leta 1960. Zatem so bili predstojniki Mirko Jurak, Meta Grosman, Anton Janko, Smiljana Komar in Rastislav Šustaršič. Vsi našteti so bili oziroma so profesorji na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Študij anglistike v Sloveniji

Anglistiko je mogoče po novem bolonjskem sistemu na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirati od študijskega leta 2009/2010. Študij vključuje možnost študija na prvi, drugi in tretji stopnji. Na prvi stopnji poteka enopredmetni in dvosciplinarni študij, ki oba trajata tri leta. Na drugi stopnji poteka enopredmetni in dvopredmetni pedagoški študij, enopredmetni nepedagoški študij in dvodisciplinarni nepedagoški študij. Tretja stopnja predstavlja Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje. Na Univerzi v Mariboru je mogoče študirati na Filozofski Fakulteti na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Mogoče je študirati Angleški jezik in književnost kot dvopredmetni študijski program prve stopnje, Anglistiko kot dvopredmetni nepedagoški magistrski študijski program druge stopmje in Poučevanje angleščine kot dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje.

Dejavnosti povezane z anglistiko

Velik pomen za razvoj anglistike ima knjižnica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ustanovljena je bila že leta 1920 v okviru Seminarja za germansko filologijo. Svoje prostore je imela na začetku v zgradbi NUK, nato v zgradbi Univerze Ljubljana na Kongresnem trgu, leta 1961 se je preselila na Filozofsko fakulteto. Leta 2006 dobi naziv Knjižnica za anglistiko, germanistiko in prevajalstvo. Prva poklicna bibliotekarka je bila Katarina Bogataj-Gradišnik. Knjižnico je vodila do leta 1989, nasledi jo Angelika Hribar, leta 2005 njeno delo prevzame Marjana Benčina. Poleg nje so v knjižnici zaposlene Neja Čop, Kristina Pegan-Vičič in Maja Lipužič. Oddelek izdaja dve publikaciji. Leta 1968 je začela izhajati Acta Neophilologica.Druga je revija Elope, v kateri najdemo znanstvene in raziskovalne prispevke o jezikoslovju in književnosti, pisane v angleščini. V okviru oddelka deluje tudi Slovensko društvo za angleške študije, ki je bilo ustanovljeno leta 1993. Društvo želi razvijati izmenjavo znanja na državni in mednarodni ravni, zato tudi organizira razne konference. V društvo so vključeni profesorji, lektorji in asistenti. V okviru mednarodnega sodelovanja organizirajo Erasmus izmenjave. Povezani so s 13 evropskimi univerzami, kamor lahko naši študentje oddidejo na izmenjavo. Sodelujejo z Univerzo v Brnu, Barceloni, Celovcu, Leipzigu, Varšavi... Prav tako sodelujejo tudi z Univerzo v Udinah in Celovcu, kjer se srečujejo anglisti z vseh treh oddelkov na konferencah, kjer predstavijo svoja raziskovalna področja. Tudi na Univerzi v Mariboru študentom omogočijo izmenjave v okviru programa Socrates-Erasmus. Tako lehko študentje en semester preživijo na kateri od evropskih univerz. Sodelujejo tudi z Univerzo v Gradcu in za študente obeh univerz organizirajo skupne študijske aktivnosti. Deluje tudi Angleški klub, ki skrbi za družabna srečanja študentov, izmenjavo mnenj, organizira humanitarne akcije, zabave in strokovne ekskurzije.

Glej tudi

• Univerza v Ljubljani
• Univerza v Mariboru

Viri

• Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. (COBISS)
• Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Predstavitveni zbornik ob devetdesetletnici. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2009. (COBISS)
• Oddeolek za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani [1]
• www.ff.uni-mb.si/oddelki/anglistika-in-amerikanistika/