Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Slika:Ljubljana Botanic Garden - buildings.jpg

Ena od upravnih zgradb in novi tropski rastlinjak v botaničnem vrtu

Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen leta 1810, je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Vrt je bil ob ustanovitvi precej večji, kasneje pa so ga prizadele gradnje Ižanske ceste in dolenjske železnice, sedaj je stisnjen v razmeroma majhno trikotno površino. V njem raste mnogo vrst rastlin in tudi endemitov, ki so drugod že izumrle. Deluje pod okriljem Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Zgodovina

Vossov načrt Botaničnega vrta v Ljubljani, 1885

Prve zasaditve botaničnega vrta v Ljubljani so bile v letu 1810, ko je na pobudo Franca Hladnika maršal Auguste Marmont na sredini zanj namenjenega zemljišča zasadil prvo drevo lipo, katera raste še danes. Vrt je nastal v času Ilirskih provinc, maršal Auguste Marmont pa je bil njihov prvi in glavni guverner, imenovan od Napoleona. Tedaj je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola Ecole centrale, v okviru katere je Franc Hladnik uspel realizirati idejo za Vrt domovinske flore, kakor se je prvotno imenoval. Verjetno se je odločil za to lokacijo zaradi možnosti širitve proti širokemu barju pri tem seveda ni mislil na bodoče ovire kasneje zgrajene infrastrukture mesta. Franc Hladnik je postal prvi postavljeni vodja botaničnega vrta in je uspel v 20-letih dela zbrati več kot 2000 rastlinskih vrst. Njegov naslednik je bil Ivan Nepomuk Biatzovsky, sledil pa mu je Andrej Fleischmann. Vrt je v tem času nenehoma napredoval, leta 1867, ko je Fleischmann umrl, pa je vodstvo prevzel Valentin Konšek, ki je vrt preusmeril v vzgojo sadnih dreves kar je drastično zmanjšalo število rastlinskih vrst. Leta 1886 je vodenje prevzel Alfonz Pavlin in v vrtu naštel samo še 312 rastlinskih vrst, to številko pa je s pomočjo izmenjav med vrtovi do leta 1910 povečal na 6412 rastlinskih vrst. V letu 1919 je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani in vrt je postal njen sestavni del. Leta 1945 je vodstvo vrta prevzel Jože Lazar. V času njegovega vodenja so zgradili rastlinjak in laboratorijski prostor, obnovili so pomožne vrtnarske naprave, skopali bajer, kjer so opazovali procese zaraščanja, in uredili skalnjak na katerem so zbrali rastline z goratih delov Krasa. Med leti 1960 in 1992 je botanični vrt vodil Vinko Strgar, kateri je bil biolog in tudi izučeni vrtnar - praktik. Opravil je več raziskav na primerkih slovenskih endemitov.

Botanični vrt danes

Danes je na 2 hektarjih površine zasajenih preko 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik. Trenutni vodja botaničnega vrta je Jože Bavcon, ki je leta 2004 organiziral dokončanje izgradnje rastlinjaka za sredozemske rastline v okviru biološkega središča pod Rožnikom. Tu naj bi bila tudi bodoča razširjena lokacija Botaničnega vrta, ki bi mu omogočala nadaljnji razvoj.

V juliju 2008 je nastopila največja finančna kriza botaničnega vrta v Ljubljani, ki ob pomanjkanju sistemsko urejenega financiranja vse do danes ogroža njegove stalne dejavnosti in tudi sam obstoj.

11. julija 2010 je vrt praznoval dvestoletnico obstoja. Ob tej priložnosti je izšla monografija avtorja dr. Bavcona, Banka Slovenije pa je izdala priložnostni evrokovanec, na katerem je upodobljeno socvetje rebrinčevolistne hladnikije (Hladnikia pastinacifolia), ki ga obkroža besedilo 200 LET • BOTANIČNI VRT • LJUBLJANA • SLOVENIJA 2010. Zadnja velika pridobitev je nov rastlinjak za tropske rastline, v načrtih pa je tudi obnova obstoječega.

Nadaljnje branje

• Bavcon, Jože (2010). »Botanični vrt Univerze v Ljubljani - 200 let« (PDF). Acta Biologica Slovenica. Zv. 53, št. 1. str. 3–33.

Zunanje povezave

• Botanični vrt Ljubljana