Vnetje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MerlIwBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ro:Inflamație
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Dodajanje: mn:Үрэвсэл; kozmetične spremembe
Vrstica 3: Vrstica 3:
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje [[krvna plazma|plazme]] in [[bela krvnička|belih krvničk]] iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] skozi žilno steno v [[intersticij]] tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni [[imunski sistem]], lokalno žilje ter tkivne celice.
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje [[krvna plazma|plazme]] in [[bela krvnička|belih krvničk]] iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] skozi žilno steno v [[intersticij]] tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni [[imunski sistem]], lokalno žilje ter tkivne celice.


Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta [[vezivo|vezivnega tkiva]] pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih [[organ (biologija)|organ]]ov ali če se pojavi [[sepsa]] (razsoj patogenov po organizmu).
Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta [[vezivo|vezivnega tkiva]] pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih [[organ (biologija)|organov]] ali če se pojavi [[sepsa]] (razsoj patogenov po organizmu).


== Izrazoslovje ==
== Izrazoslovje ==
Vrstica 73: Vrstica 73:
[[lt:Uždegimas]]
[[lt:Uždegimas]]
[[ml:കോശജ്വലനം]]
[[ml:കോശജ്വലനം]]
[[mn:Үрэвсэл]]
[[ms:Keradangan]]
[[ms:Keradangan]]
[[nds:Sweer (Medizin)]]
[[nds:Sweer (Medizin)]]

Redakcija: 00:36, 24. maj 2012

Vnetje (latinsko inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine. Fiziološki pomen vnetne reakcije je odstanitev vnetnega agensa (patogenega organizma, dražeče snovi, odmrlih celic ...) ter reparacija prizadetega tkiva.

Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje plazme in belih krvničk iz krvnega obtoka skozi žilno steno v intersticij tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni imunski sistem, lokalno žilje ter tkivne celice.

Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta vezivnega tkiva pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih organov ali če se pojavi sepsa (razsoj patogenov po organizmu).

Izrazoslovje

V medicini se navadno vnetja posameznih organov poimenujejo z grškim nazivom organa in končnico -itis:

Vnetni agensi

Vnetni odgovor je lahko posledica različnih dražljajev:

Vnetni mediatorji

Vnetni procesi so posledica delovanja tako imenovanih vnetnih mediatorjev, ki jih izločajo zlasti bele krvničke po izpostavljenosti vnetnemu agensu. Najpomembnejši vnetni mediatorji so:

Vnetni mediatorji med drugim povzročijo arteriolokonstrikcijo ter povečajo prepustnost sten kapilar in venul. Posledica je eksudacija plazme in levkocitov v vnetišče.