Vnetje: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: ro:Inflamație |
m r2.7.3) (robot Dodajanje: mn:Үрэвсэл; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje [[krvna plazma|plazme]] in [[bela krvnička|belih krvničk]] iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] skozi žilno steno v [[intersticij]] tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni [[imunski sistem]], lokalno žilje ter tkivne celice. |
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje [[krvna plazma|plazme]] in [[bela krvnička|belih krvničk]] iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] skozi žilno steno v [[intersticij]] tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni [[imunski sistem]], lokalno žilje ter tkivne celice. |
||
Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta [[vezivo|vezivnega tkiva]] pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih [[organ (biologija)| |
Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta [[vezivo|vezivnega tkiva]] pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih [[organ (biologija)|organov]] ali če se pojavi [[sepsa]] (razsoj patogenov po organizmu). |
||
== Izrazoslovje == |
== Izrazoslovje == |
||
Vrstica 73: | Vrstica 73: | ||
[[lt:Uždegimas]] |
[[lt:Uždegimas]] |
||
[[ml:കോശജ്വലനം]] |
[[ml:കോശജ്വലനം]] |
||
[[mn:Үрэвсэл]] |
|||
[[ms:Keradangan]] |
[[ms:Keradangan]] |
||
[[nds:Sweer (Medizin)]] |
[[nds:Sweer (Medizin)]] |
Redakcija: 00:36, 24. maj 2012
Vnetje (latinsko inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine. Fiziološki pomen vnetne reakcije je odstanitev vnetnega agensa (patogenega organizma, dražeče snovi, odmrlih celic ...) ter reparacija prizadetega tkiva.
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje plazme in belih krvničk iz krvnega obtoka skozi žilno steno v intersticij tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni imunski sistem, lokalno žilje ter tkivne celice.
Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta vezivnega tkiva pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih organov ali če se pojavi sepsa (razsoj patogenov po organizmu).
Izrazoslovje
V medicini se navadno vnetja posameznih organov poimenujejo z grškim nazivom organa in končnico -itis:
- miokarditis - vnetje srčne mišice,
- artritis - vnetje sklepov,
- dermatitis - vnetje kože,
- gastritis - vnetje želodca
- otitis - vnetje ušes ...
Vnetni agensi
Vnetni odgovor je lahko posledica različnih dražljajev:
- fizični dražljaji:
- mehanični (npr. tujek, mehanska poškodba),
- toplotni (npr. izpostavljenost vročini, mrazu)
- sevalni (UV, infrardeče, radioaktivno sevanje) ,
- kemični (npr. kisline, lugi),
- toksini,
- mikrobi (bakterije, virusi, glive, zajedavci)
- alergeni.
Vnetni mediatorji
Vnetni procesi so posledica delovanja tako imenovanih vnetnih mediatorjev, ki jih izločajo zlasti bele krvničke po izpostavljenosti vnetnemu agensu. Najpomembnejši vnetni mediatorji so:
Vnetni mediatorji med drugim povzročijo arteriolokonstrikcijo ter povečajo prepustnost sten kapilar in venul. Posledica je eksudacija plazme in levkocitov v vnetišče.