1961

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1930.  1940.  1950.  - 1960. -  1970.  1980.  1990.
Leta:	1958 · 1959 · 1960 · 1961 · 1962 · 1963 · 1964
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki

Inavguracija novega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja v Washingtonu

Vzhodnonemški delavci gradijo berlinski zid

• 3. januar - Združene države Amerike prekinejo diplomatske stike s Kubo.
• 20. januar - John F. Kennedy zapriseže kot 35. predsednik Združenih držav Amerike.
• 25. januar - vojaška hunta prevzame oblast v Salvadorju od druge hunte z namenom »ustaviti levičarske ekscese«.
• 4. februar - v Angoli se prične portugalska kolonialna vojna.
• 12. februar - Sovjetska zveza izstreli sondo Venera 1 proti Veneri.
• 14. februar - raziskovalci Narodnega laboratorija Lawrence Berkeley v ZDA oznanijo, da so prvič sintetizirali nov kemijski element z atomskim številom 103, lavrencij.
• 15. februar - popolni sončev mrk je viden v Južni Evropi.
• 3. marec - Hasan II. je okronan za kralja Maroka.
• 12. april - sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin na krovu plovila Vostok 1 kot prvi človek poleti v vesolje.
• 13. april - neuspešen poskus odstavitve portugalskega diktatorja Antónia de Oliveire Salazarja.
• 20. april - Fidel Castro oznani, da je invazija v Prašičjem zalivu pod vodstvom ameriške Centralne obveščevalne agencije spodletela.
• 24. april - z morskega dna pred stockholmskim pristaniščem dvignejo švedsko vojno ladjo Vasa, ki se je potopila 333 let pred tem.
• 27. april - Sierra Leone postane neodvisna država.
• 5. maj - Projekt Mercury: astronavt Alan Shepard postane prvi Američan v vesolju, na krovu plovila Freedom 7.
• 16. maj - Park Čung He pride z državnim udarom na oblast v Južni Koreji.
• 19. maj - Venera 1 kot prvi izdelek človeških rok doseže Venero, vendar zaradi okvare ne pošlje na Zemljo nobenih podatkov.
• 25. maj - ameriški predsednik Kennedy v govoru pred kongresom oznani, da je cilj ZDA pristanek človeka na Luni še pred koncem desetletja.
• 28. maj - v več časopisih z mednarodno cirkulacijo izide članek »Pozabljeni zaporniki« (Forgotten Prisoners) angleškega pravnika Petra Benensona, kar velja za začetek organizacije Amnesty International.
• 30. maj - z ubojem diktatorja Rafaela Trujille, ki je bil na oblasti v Dominikanski republiki od leta 1930, se konča drugo najdaljše diktatorstvo v Latinski Ameriki.
• 19. junij - Kuvajt postane neodvisna država z zaključkom britanskega protektorata nad ozemljem.
• 4. julij - sovjetski jedrski podmornici K-19 prične med plovbo po severnem Atlantiku puščati reaktor.
• 6. avgust - kozmonavt German Stepanovič Titov opravi drugi orbitalni polet v zgodovini vesoljskih poletov in kot prvi človek preživi v vesolju več kot en dan.
• 13. – 31. avgust - v Berlinu je zgrajen berlinski zid, ki loči vzhodni in zahodni del mesta.
• 1. september - prvo zasedanje gibanja neuvrščenih.
• 18. september - v letalski nesreči na poti na pogajanja o prekinitvi spopadov v Kongu umre Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjöld in še petnajst potnikov.
• 28. september - z vojaškim državnim udarom v Damasku se konča zveza med Egiptom in Sirijo.
• 30. september - s preoblikovanjem Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje je ustanovljena Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
• 10. oktober - celotno prebivalstvo otoka Tristan da Cunha je evakuirano zaradi izbruha tamkajšnjega ognjenika.
• 30. oktober - Sovjetska zveza detonira 50-megatonsko carsko bombo na Novi Zemlji; najmočnejša eksplozija, kar jih je kdaj ustvaril človek.
• 31. oktober - hurikan opustoši takratno prestolnico Belizeja, Belize City, prestolnica je kasneje prestavljena v Belmopan v notranjosti države.
• 11. november - ruski Stalingrad je preimenovan v Volgograd.
• 2. december - Fidel Castro v radijskem nagovoru državljanom pove, da je marksist-leninist in da bo Kuba prevzela socializem.
• 9. december - Tanganjika postane neodvisna država.
• 18. december - Indija prične z nasilno priključitvijo Portugalske Indije.

Rojstva

Princesa Diana

• 24. januar - Nastassja Kinski, nemško-ameriška igralka
• 26. januar - Wayne Gretzky, kanadski hokejist in hokejski trener
• 17. februar - Andrej Korotajev, ruski antropolog, orientalist, ekonomist, zgodovinar in sociolog
• 27. februar - James Ager Worthy, ameriški košarkar
• 21. marec - Lothar Matthäus, nemški nogometaš
• 31. marec - Leon Gostiša, slovenski šahist in politik
• 3. april - Eddie Murphy, ameriški igralec in komik
• 25. april - Agneta Andersson, švedska kanuistka
• 30. april - Isiah Lord Thomas III., ameriški košarkar
• 6. maj - George Clooney, ameriški igralec
• 17. maj - Enya, irska pevka
• 20. maj - Clive Allen, angleški nogometaš in nogometni trener
• 14. junij - Boy George, britanski glasbenik in producent
• 21. junij - Iztok Mlakar, slovenski kantavtor in gledališki igralec
• 1. julij -
  • Carl Lewis, ameriški atlet
  • Diana Spencer, valižanska princesa († 1997)
• 23. julij - Alojz Ihan, slovenski mikrobiolog in imunolog ter pisatelj
• 4. avgust - Barack Obama, ameriški politik, nobelovec
• 20. avgust - Greg Egan, avstralski pisatelj
• 25. avgust - Billy Ray Cyrus, ameriški glasbenik, igralec in producent
• 9. september - Matjaž Kek, slovenski nogometaš in nogometni selektor
• 13. september - Dave Mustaine, ameriški glasbenik
• 29. september - Julia Gillard, avstralska političarka
• 31. oktober - Peter Jackson, novozelandski režiser in producent
• 1. december - Robert Pešut Magnifico, slovenski pevec
• 19. december - Eric Allin Cornell, ameriški fizik, nobelovec
• 28. december - Borut Petrič, slovenski plavalec

Smrti

Slika:Erwin Schrödinger.jpg

Erwin Schrödinger

• 4. januar - Erwin Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec (* 1887)
• 17. januar - Patrice Lumumba, kongoški politik (* 1925)
• 20. februar - Percy Grainger, avstralsko-ameriški pianist, saksofonist, skladatelj in dirigent (* 1882)
• 22. februar - Nick LaRocca, ameriški jazzovski glasbenik, trobentač (* 1889)
• 26. februar - Mohamed V., maroški kralj (* 1909)
• 6. april - Jules Bordet, belgijski bakteriolog, nobelovec (* 1870)
• 9. april - Ahmed Zogu, albanski politik in plemič (* 1895)
• 3. maj - Maurice Merleau-Ponty, francoski filozof (* 1908)
• 13. maj - Gary Cooper, ameriški filmski igralec (* 1901)
• 30. maj - Rafael Leónidas Trujillo, dominikanski diktator (* 1891)
• 6. junij - Carl Gustav Jung, švicarski psihiater in psiholog (* 1875)
• 16. junij - Marcel Junod, švicarski zdravnik (* 1904)
• 2. julij - Ernest Hemingway, ameriški pisatelj in novinar, nobelovec (* 1899)
• 17. avgust - Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik (* 1922)
• 20. avgust - Percy Williams Bridgman, ameriški fizik in filozof znanosti, nobelovec (* 1882)
• 10. september - Wolfgang von Trips, nemški dirkač Formule 1 (* 1928)
• 18. september - Dag Hammarskjöld, švedski ekonomist, pravnik, diplomat in politik, nobelovec (* 1905)
• 24. november - Gustav Šilih, slovenski pedagog, mladinski pisatelj in urednik (* 1893)
• 6. december - Frantz Fanon, francoski psihiater, filozof, revolucionar in pisatelj (* 1925)
• 23. december - Kurt Meyer, nemški general SS (* 1910)
• 25. december - Otto Loewi, nemško-ameriški farmakolog, nobelovec (* 1873)

Nobelove nagrade

• Fizika - Robert Hofstadter, Rudolf Ludwig Mössbauer
• Kemija - Melvin Calvin
• Fiziologija ali medicina - Georg von Békésy
• Književnost - Ivo Andrič
• Mir - Dag Hammarskjöld (podeljena po smrti)