Anglistika: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 11: Vrstica 11:


== Študij anglistike v Sloveniji ==
== Študij anglistike v Sloveniji ==
Anglistiko je mogoče po novem bolonjskem sistemu na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirati od študijskega leta 2009/2010. Študij vključuje možnost študija na prvi, drugi in tretji stopnji. Na prvi stopnji poteka enopredmetni in dvosciplinarni študij, ki oba trajata tri leta. Na drugi stopnji poteka enopredmetni in dvopredmetni pedagoški študij, enopredmetni nepedagoški študij in dvodisciplinarni nepedagoški študij. Tretja stopnja predstavlja Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje.
Anglistiko je mogoče po novem bolonjskem sistemu na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirati od študijskega leta 2009/2010. Študij vključuje možnost študija na prvi, drugi in tretji stopnji. Na prvi stopnji poteka enopredmetni in dvosciplinarni študij, ki oba trajata tri leta. Na drugi stopnji poteka enopredmetni in dvopredmetni pedagoški študij, enopredmetni nepedagoški študij in dvodisciplinarni nepedagoški študij. Tretja stopnja predstavlja Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje. Na Univerzi v Mariboru je mogoče študirati na Filozofski Fakulteti na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Mogoče je študirati Angleški jezik in književnost kot dvopredmetni študijski program prve stopnje, Anglistiko kot dvopredmetni nepedagoški magistrski študijski program druge stopmje in Poučevanje angleščine kot dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje.
[[Kategorija:Angleščina]]
[[Kategorija:Angleščina]]

Redakcija: 20:04, 22. maj 2012

Anglistika je veda o angleškem jeziku in književnosti.

Zgodovina anglistike na Slovenskem

Zanimanje za angleški jezik in književnost se v Sloveniji pojavi ob koncu 18. stoletja, ko delujejo Žiga Zois, Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart in Martin Kuralt. Ponovno zanimanje vzbudi Prešernova doba, ko delujejo tudi Matija Čop, Stanko Vraz, Andrej Smole. V 2. polovici 19. stoletja so nastali prvi angleški učbeniki, slovnice in slovarji za potrebe Slovencev, ki so se izselili v ZDA. Po letu 1945 se je angleščina uveljavila v srednjih šolah in postala prvi tuji jezik. Nastali so učbeniki za gimnazije. Prve sta napisali Adela Žgur in Eliza Skalicky, pri čemer sta jima pomagali Sonja Pestotnik in Milena Kos. Leta 1945 je nastal prvi priročni slovensko-angleški slovar, ki ga je priredil J. Kotnik. Leta 1978 izide enciklopedični Veliki angleško-slovenski slovar, katerega avtorji so A. Grad, Ružena Škerlj in Nada Vitorović. A. Grad leta 1982 izda še Veliki slovensko-angleški slovar.

Zgodovina Oddelka za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Angleški jezik in književnost je mogoče študirati na Univerzi v Ljubljani od leta 1920, ko je bil ustanovljen germanski seminar.Temelje za predavanja iz historične slovnice in zgodovine angleškega jezika je postavil Jakob Kelemina. Obravnaval je tudi besedila s perspektive tedanje literarne teorije. Leta 1922 se je seminarju pridružila Fanny C. Copeland, ki je bila prva lektorica za sodobni angleški jezik. Po drugi svetovni vojni se je zanimanje za študij angleščine močno povečalo, kar je zahtevalo posodobitev pouka modernega angleškega jezika, pouka književnosti in novo metodologijo pouka. Leta 1961 so se preselili v zgradbo Filozofske fakultete, kar omogoči boljšo organizacijo študijskih programov, sistematično organizacijo knjižnice in s tem hitrejši razvoj stroke. Leta 1970 se poveča tudi individualizacija pouka z organizacijo lektorskih vaj v manjših skupinah. Potrebnega je bilo vse več novega osebja, kar prinese tudi začetek raziskovalnega dela. Zaradi želje po prevajalski specializaciji so v letih 1986-1987 začeli uvajati nov program, ki je omogočil naslov anglist prevajalec. Program enopredmetnega študija anglistike je bil razpisan v letih 1991-1992. Leta 1997 je Oddelek za germanske jezike in književnost razpisal štiri programe. Razpisana je bila angleščina kot enopredmetni študij pedagoške in nepedagoške usmeritve in dvopredmetni študij pedagoške in nepedagoške usmeritve. Leta 1998 je te programe prevzel novoustanovljeni Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, s čimer so se izoblikovale posamezne katedre. V letu 2005 je oddelek začel s prenovo študijskih programov, kot jih narekuje bolonjski sistem. Oddelek za germanistiko je že v letih 1966 in 1967 uvedel podiplomski študij angleške oziroma ameriške književnosti in angleške historične slovnice. Leta 1989 so s pomočjo učiteljev Filozofske fakultete v Zagrebu in Univerze v Celovcu uvedli podiplomski jezikoslovni študij angleščine z možnostjo didaktične usmeritve ter tudi vsakoletne programe stalnega strokovnega usposabljanja učiteljev angleščine.

Delo Jakoba Kelemina je nadaljeval Janez Stanonik, ki je postal predstojnik Oddelka za germanistiko leta 1960. Zatem so bili predstojniki Mirko Jurak, Meta Grosman, Anton Janko, Smiljana Komar in Rastislav Šustaršič. Vsi našteti so bili oziroma so profesorji na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Študij anglistike v Sloveniji

Anglistiko je mogoče po novem bolonjskem sistemu na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirati od študijskega leta 2009/2010. Študij vključuje možnost študija na prvi, drugi in tretji stopnji. Na prvi stopnji poteka enopredmetni in dvosciplinarni študij, ki oba trajata tri leta. Na drugi stopnji poteka enopredmetni in dvopredmetni pedagoški študij, enopredmetni nepedagoški študij in dvodisciplinarni nepedagoški študij. Tretja stopnja predstavlja Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje. Na Univerzi v Mariboru je mogoče študirati na Filozofski Fakulteti na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Mogoče je študirati Angleški jezik in književnost kot dvopredmetni študijski program prve stopnje, Anglistiko kot dvopredmetni nepedagoški magistrski študijski program druge stopmje in Poučevanje angleščine kot dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje.