Zasavje: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
==Znane osebnosti== |
==Znane osebnosti== |
||
Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik [[Janez Drnovšek]], ki je pokopan na [[Zagorje|zagorskem]] pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni [[kip]]. |
Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik [[Janez Drnovšek]], ki je pokopan na [[Zagorje ob Savi|zagorskem]] pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni [[kip]]. |
||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
Redakcija: 23:11, 12. maj 2012
Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi v območju med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino. Regionalna središča so Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.
Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del leži na Kranjskem, severno-vzhodni pa na Štajerskem - in se kot toponim pojavi razmeroma pozno, leta 1928 ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.
Zasavje je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja med prvimi slovenskimi regijami doživelo industrializacijo, ki jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst, saj Zidani Most postane leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska pomembno železniško križišče.
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v Hrastniku, tudi zanj pa je določen datum zaptja, kljub nasprotovanju lokalnega političnega vrha. Območje se tudi sooča s posledicami, ki jih je pustila težka industrija v krajih. Danes je najbolj zloglasen primer trboveljske cementarne, ki je v lasti francoskega Lafarga.
Znane osebnosti
Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik Janez Drnovšek, ki je pokopan na zagorskem pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni kip.