København

København
V smeri urinega kazalca: Otok Slotsholmen, Tivoli, Mestni trg in Marmorna cerkev
Grb mesta København
København na danskem
Koordinati: 55°43′0″N 12°34′0″W
Država	Kraljevina Danska
Regija	Hovedstaden
Občina	København
Ustanovitev	okoli 800 n. št. (kot ribiška vasica), leta 1167 je Absalon zgradil utrdbo
Upravljanje
• župan	Ritt Bjerregaard
Prebivalstvo  (2007)
• Skupno	503 699
Časovni pas	UTC+1 (Srednjeevropski)
Spletna stran	www3.kk.dk

København (tudi Köbenhavn ali iz nemščine Kopenhagen) je glavno mesto Danske in gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka Zelandija (Sjalland). Je sedež parlamenta, monarhije in vlade. Je 42. največje mesto na svetu in največe mesto v Skandinaviji. Mesto označujejo tudi kot 'severni Pariz'.

Mestna občina pokriva 91.3 km² (od tega je 88 km² kopno) in ima 503.699 prebivalcev. Glavna županja je Ritt Bjerregaard, ostali župani pa: Martin Geertsen, Mogens Lønborg, Jakob Hougaard, Klaus Bondam in Mikkel Warming.

Ime mesta

Ime mesta izhaja iz besede Købmannahavn/Kjøbmandehavn (srednjeveško starodansko Køpmannæhafn, latinsko hafnia), kar pomeni 'trgovsko pristanišče'. Tako so mesto imenovali že v rimskih časih - Portus Mercatorum.

V sodobnem konceptu je toponim København ime danske prestolnice in ima v različnih imenih različno poimenovanje - na primer švedsko Köpenhamn, angleško Copenhagen, islandsko Kaupmannahöfn, nemško in nizozemsko Kopenhagen, finsko Kööpenhamina, madžarsko Koppenhága, estonsko Kopenhaagen, latvijsko Kopenhāgena, francosko, špansko in portugalsko Copenhague, poljsko Kopenhaga, češko in slovaško Kodaň, rusko Копенгаген, ukrajinsko Копенгаген, srbsko Копенхаген/Kopenhagen, hrvaško Kopenhagen.

Zgodovina

Že od dobe Vikingov je na območju, kjer je danes København, obstajala ribiška vas z imenom Havn, kar pomeni 'pristanišče'. A nastanek mesta se povezuje s škofom Absalonom, kateremu je kralj Valdemar I. (1131-1182), naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije. S tem je kralj želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po Øresundu.

V času od 1160 do 1167 je škof Absalon gradil utrdbo na otoku Slotsholmen, da bi obvaroval novonastalo naselje. Letnica izgradnje utrdbe, 1167, velja za uradno leto nastanka Københavna. Naselje je hitro rastlo in postajalo vse pomembnejše. K temu je veliko pripomoglo pristanišče, saj se je naselje razvilo v pomembno trgovsko središče. Leta 1254, ko je Københavnu predsedoval škof Jakob Erlandsen, je mesto dobilo ustanovno listino. Hanzeatska liga, ki je mesto neprestano napadala, je leta 1369 do tal porušila utrdbo, ki jo je zgradil škof Absalon. Ostanke utrdbe so našli leta 1907 pod temelji sedanjega gradu Christiansborg.

Kraljica Margareta I. Danska (1353-1412), ki je s poroko z norveškim kraljem Håkanom VI. Magnussonom (1343-1380) postala vladarica Danske, Švedske in Norveške, je leta 1397 ustanovila Kalmarsko unijo.

København je postal glavno mesto Danske leta 1443, pred tem je to funkcijo imelo mesto Roskilde. Prvi kralj, ki je bil kronan v novem glavnem mestu, je bil Kristijan I. Danski (1426-1481) leta 1449. Kristijan I. je bil tudi ustanovitelj prve danske univerze - Københavns Universitet. Danes ima mesto osem univerz.

Do časa vladavine Kristijana III. (1503-1559) je bila danska uradna vera rimokatoliška. Leta 1536 pa je protestantska reformacija dosegla Dansko in evangeličanska cerkev je postala državna cerkev, kar je še danes.

Grad Rosenborg

Leto 1596 je zaznamovalo kronanje Kristijana IV. (1577-1648), poimenovanega 'arhitetski kralj'. V času njegove vladavine je bilo zgrajenih mnogo izmed københavnskih najlepših zgradb, kot so grad Rosenborg, stolp Rundetårn, deli gradu Christiansborg, borza Børsen ter mestnih predelov, kot sta Nyboder in Christianshavn. Leta 1611 je naznanil vojno s Švedsko, poimenovano kalmarska vojna. Vojna je trajala le do leta 1613 z zmago Danske, a zakoreninila je sovraštvo med državama, saj so med 1643 in 1658 potekali mnogi boji med Švedsko in Dansko, pri katerih je Danska izgubila mnogo ozemlja.

Leta 1711 je v mestu izbruhnila bubonska kuga, ki je terjala smrt skoraj ene tretjine prebivalstva. Leta 1728 in kasneje leta 1795 je mesto utrpelo dva uničujoča požara. Pri obnovitvi mesta so nizke lesene hiše zamenjale kamnite.

V letih 1801 in 1807 je britanska mornarica dvakrat napadla København. Za obe bombardiranji je bil povod vstop Danske v Ligo oborožene nevtralnosti skupaj z Rusijo, Švedsko in Francijo. Velika Britanija se je zaradi tega počutila ogroženo in odločila napasti København. Po prvem bombardiranju leta 1801 se je danski kralj Friderik VI. Danski (1768-1839) vdal, ampak po šestih letih so se Britanci spet vrnili, da bi preprečili nadzor Francozov nad dansko mornarico. Pri obeh bombardiranjih je bil København hudo poškodovan.

9. aprila 1940 so Nemci okupirali mesto brez večjega udpora Dancev. Pod nemško okupacijo je ostalo do konca 2. svetovne vojne, ko so mesto osvobodile britanske enote pod poveljstvom maršala Bernarda Montgomeryja 4. maja 1945.

1. julija 2000 je bil uradno odprt most Øresund, ki povezuje København s švedskim mestom Malmö.

Most Øresund, ki povezuje København in Malmö

Lega

Mesto leži na vzhodni obali otoka Zelandija, deloma pa tudi na otoku Amager. Proti vzhodu København gleda proti Øresundu, ožini, ki ločuje Dansko od Švedske in povezuje Severno morje z Baltskim. Na švedski strani ožine ležita mesti Malmö in Landskrona. København je del regije Øresund, ki je sestavljena iz vzhodnega dela Zelandije ter Danske in zahodnega dela Scanije in Švedske.

Prebivalstvo in dejavnosti

V prestolnici København, imenovanem Storkøbenhavn, živi 1.211.000 ljudi. Mesto se preživlja s trgovino, turizmom in ostalimi storitvami. Industrija še posebej sloni na hrani, hotelih, telefonskih storitvah, farmaciji in biotehnologiji. V regiji je tudi nekaj tujih podjetij. Koncil mesta je eden največjih zaposljevalcev na svetu. Koncil je setavljen iz 55-ih članov, katere se voli na vsaka 4 leta.

Glasba, zabava in muzeji

Poleti se dogaja Jazz festival, ki je vsakoletni popularni dogodek in je rezultat prepoznavne jazz scene, ki obstaja že mnogo let. Še posebej se je razvil, ko so v šestdesetih letih prišli v mesto živet ameriški glasbeniki, na primer: Ben Webster, Thad Jones, Richard Boone, Ernie Wilkins, Kenny Drew, Ed Thigpen, Bob Rockwell, Link Wray …

Za brezplačno zabavo je priporočljiv sprehod po Strøgetu, sploh med Nytorvom in Højbro Pladsom. Pozno popoldan in zvečer po Strøgetu nastopa improviziran cirkus s čarovniki, glasbeniki, žonglerji in ostalmi pouličnimi umetniki. Tu so: številni muzeji (npr.: Narodni muzej, Muzej umetne obrti, Državni muzej umetnosti, umetnostna galerija Ny Carlsberg, Zoološki muzej), zabaviščni park Tivoli (odprt od leta 1843), palača Amalienborg (kraljeva rezidenca od 1794), grad Christiansborg (od 1918 sedež parlamenta), grad Rosenborg, mestna hiša (1892-1905), Marmornata cerkev (zgrajena 1794 po zgledu cerkve svetega Petra v Rimu).

Šport

København ima široko paleto športnih moštev. Dve glavni danski nogometni društvi (Brøndby IF in FC København) sta osnovani v Københavnu in v njegovih predmestjih.

Ima 3 hokejska društva: Rødovre Mighty Bulls, Herlev Hornets and Nordsjælland Cobras.

Moška in ženska ekipa odbojke igrata v najvišji ligi. Obe ekipi ima v lasti FC København, imajo isti logotip in ime.

V tej danski prestolnici igrajo tudi rugby, z ekipami: CSR-Nanok, Copenhagen Scrum, Exiles, Froggies and Rugbyklubben Speed.

København je tudi dom 40 let starega kriket kluba ter treh uglednih paintball ekip (Copenhagen Ducks, The Ugly Ducklings and the Copenhagen Berserks).

Druge World Outgames se leta 2009 bodo dogajale v Københavnu.

Hrana

Na voljo je veliko restavracij in kioskov s sendviči (reče se jim ’smørrebrød'). København je znan po svojih hot-dog stojnicah, ki jih najdemo vsepovsod po mestu. Veliko je tudi pekarn in slaščičarn. Mesto ponuja restavracije z desetimi Michelinovimi zvezdicami. Restavracija Noma je bila nedavno izglasovana za petnajsto najboljšo restavracijo na svetu. Prisljenci iz Srednjega vzhoda, Turčije in Azije so prinesli hitro prehrano kot sta kebab in falafel.

Prevozi

Javni prevoz je sestavljen iz vlakov (imenujejo se S-vlaki), avtobusov in metroja. Vozovnice s prenosljive od ene vrste transporta do drugega (naprimer od vlaka do avtobusa). Mesto ima ogromno kolesarskih poti, mesto pa organizira javna kolesa.

Znamenitosti v mestu

• Mala morska deklica (kip)
• Palača Amalienborg
• Stolp Rundetårn
• Grad Kronborg
• Grad Rosenborg

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran Københavna za turizem
• Spletna stran 'Copenhagen Portal'