Dolžina: Razlika med redakcijama
m r2.7.2+) (robot Dodajanje: xmf:სიგჷრძა Spreminjanje: fy:Lingtemjitte |
m r2.7.2) (robot Dodajanje: lb:Längemooss |
||
Vrstica 114: | Vrstica 114: | ||
[[ku:Dirêjahî]] |
[[ku:Dirêjahî]] |
||
[[la:Longitudo]] |
[[la:Longitudo]] |
||
[[lb:Längemooss]] |
|||
[[lt:Ilgis (matematika)]] |
[[lt:Ilgis (matematika)]] |
||
[[lv:Garums]] |
[[lv:Garums]] |
Redakcija: 14:24, 29. april 2012
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.