Jožef Margitaj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Jožef Margitaj''' (roj. ''Jožef Majhon,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Margitai József,'' [[hrvaščina|hrvaško]] ''Josip Margitaj'') ([[Črenšovci]], [[9. marec]], [[1854]] – [[Budimpešta]], [[6. junij]], [[1934]]) je [[Hrvati|hrvaško]]-[[Madžari|madžarski]] profesor glasbe, [[učitelj]], [[novinar]], [[pisatelj]], [[propaganda|propagandist]] in [[madžarizacija|madžaron]], [[Slovenci|slovenskega]] rodu.
'''Jožef Margitaj''' (roj. ''Jožef Majhon,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Margitai József,'' [[hrvaščina|hrvaško]] ''Josip Margitaj'') ([[Črenšovci]], [[9. marec]], [[1854]] – [[Budimpešta]], [[6. junij]], [[1934]]) je [[Hrvati|hrvaško]]-[[Madžari|madžarski]] profesor glasbe, [[učitelj]], [[novinar]], [[pisatelj]], [[propaganda|propagandist]] in [[madžarizacija|madžaron]], [[Slovenci|slovenskega]] rodu.


Njegovi starši so se izselili iz [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]] ([[Prekmurje]]) v [[Medžimurje|Medžimurje]]. Kasneje je pomadžarjeval svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, [[Csurgó|Csurgóju]] in Budimpešti. Od leta [[1873]] je začel delati v [[Čakovec|Čakovcu]].
Njegovi starši so se izselili iz [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]] ([[Prekmurje]]) v [[Medžimurje|Medžimurje]]. Mladi Majhon je odrasel v [[Sveti Martin na Muri|Svetem Martinu na Muri]]. Kasneje je pomadžarjeval svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, [[Csurgó|Csurgóju]] in Budimpešti. Od leta [[1873]] je začel delati v [[Čakovec|Čakovcu]].


Podpiral je silno madžarizacijo medžimurskih Hrvatov, zaradi tega si izmislil šovinistično teorijo ''medžimurskega jezika,'' ki ni hrvaški jezik. Margitaj je izkoristil, da je več Hrvatov v Medžimurju nasprotovalo [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]]. Po mnenju uradne madžarske manjšinske politike, medžimurščina je posebna slovanska jezikovna skupina, ki ni sorodna s hrvaščino, [[slovenščina|slovenščino]] in [[kajkavščina|kajkavščino]]. Pravzaprav Margitajev medžimurski jezik je ena različica kajkavskega knjižnega jezika, toda samo propagandne cilje je imel.
Podpiral je silno madžarizacijo medžimurskih Hrvatov, zaradi tega si izmislil šovinistično teorijo ''medžimurskega jezika,'' ki ni hrvaški jezik. Margitaj je izkoristil, da je več Hrvatov v Medžimurju nasprotovalo [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]]. Po mnenju uradne madžarske manjšinske politike, medžimurščina je posebna slovanska jezikovna skupina, ki ni sorodna s hrvaščino, [[slovenščina|slovenščino]] in [[kajkavščina|kajkavščino]]. Pravzaprav Margitajev medžimurski jezik je ena različica kajkavskega knjižnega jezika, toda samo propagandne cilje je imel.

Redakcija: 19:52, 10. april 2012

Jožef Margitaj (roj. Jožef Majhon, madžarsko Margitai József, hrvaško Josip Margitaj) (Črenšovci, 9. marec, 1854Budimpešta, 6. junij, 1934) je hrvaško-madžarski profesor glasbe, učitelj, novinar, pisatelj, propagandist in madžaron, slovenskega rodu.

Njegovi starši so se izselili iz Slovenske krajine (Prekmurje) v Medžimurje. Mladi Majhon je odrasel v Svetem Martinu na Muri. Kasneje je pomadžarjeval svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, Csurgóju in Budimpešti. Od leta 1873 je začel delati v Čakovcu.

Podpiral je silno madžarizacijo medžimurskih Hrvatov, zaradi tega si izmislil šovinistično teorijo medžimurskega jezika, ki ni hrvaški jezik. Margitaj je izkoristil, da je več Hrvatov v Medžimurju nasprotovalo srbohrvaščino. Po mnenju uradne madžarske manjšinske politike, medžimurščina je posebna slovanska jezikovna skupina, ki ni sorodna s hrvaščino, slovenščino in kajkavščino. Pravzaprav Margitajev medžimurski jezik je ena različica kajkavskega knjižnega jezika, toda samo propagandne cilje je imel.

Margitaj je v medžimurščini učbenike, molitvenike in katekizme pisal, ter slovnične knjige, da bi medžimurski Hrvati študirali madžarski jezik. V Čakovcu je ustvaril dvojezični časopis Megyimurje/Muraköz. Časopis je imel medžimurske članke, a ti članki so samo poskusili vsiliti asimilacijo na Hrvate. Margitaj je v svojih šovinističnih člankih blatil podpornike hrvaške in slovenske nacionalne ideje. Margitaj je pred madžarskimi politiki predlagal naseljevanje Madžarov v Medžimurje in Slovensko krajino, da bi množili madžarsko prebivalstvo in spodbujali asimilacijo.

Po prvi svetovni vojni je hrvaško-srbska vojska okupiral Medžimurje, zato Margitaj je pobegnil na Madžarsko.

Dela

  • Horvát nyelvtan, 1881-1884 (Hrvaška slovnica)
  • Muraközi horvát olvasókönyv, 1882-1884. (Medžimurskohrvaška čitanka)
  • A szombathelyi magyar póttanfolyamokról és még valami a magyarosításról. Nagykanizsa 1882.
  • Magyar gyermekdalok a nem magyar ajkú iskolák számára, 1884.
  • Muraközi magyar olvasókönyv (Madžarska čitanka za Medžimurce)
  • Dobre knyige/Jó könyv a muraközi nép számára 1885 (Dobra knjiga za medžimursko ljudstvo)
  • Mali katekizmus, 1885 (Mali katekizem)
  • Veliki katekismus, 1886. (Veliki katekizem)
  • Biblicska povesztnica, 1886.
  • Rövid zsebszótár. Segédkönyv a horvát és magyar nyelv megtanulására, 1887-1889.
  • Vezérkönyv a magyar írás és olvasás tanításához a horvát és vendajkú iskolákban, Budapest, 1896.
  • A csánytornyai m. kir. állami tanítóképző-intézet története és jelen állapotának ismertetése, Nagykanizsa, 1896.
  • Magyar ABC és olvasókönyv a muraközi népiskolák számára. Budapest, 1896.
  • Magyar ABC vend., 1896.
  • Értekezések a tanügy köréből, 1898.
  • Gyermekdalok a népiskolák számára. Kiadja a vallás- és közoktatásügyi m. kir. miniszterium, Budapest, 1898.

Viri