Jožef Margitaj

Jožef Margitaj (roj. Jožef Majhon, madžarsko Margitai József, hrvaško Josip Margitaj) (Črenšovci, 9. marec, 1854 – Budimpešta, 6. junij, 1934) je hrvaško-madžarski profesor glasbe, novinar, pisatelj, propagandist in madžaron, slovenskega rodu.

Njegovi starši so se izselili iz Slovenske krajine (Prekmurje) v Medžimurje. Kasneje je pomadžarjeval svoje ime iz Majhona v Margitai/Margitaj. Študiral je v Veliki Kaniži, Csurgóju in Budimpešti. Od leta 1873 je začel delati v Čakovcu.

Podpiral je silno madžarizacijo medžimurskih Hrvatov, zaradi tega si izmislil šovinistično teorijo medžimurskega jezika, ki ni hrvaški jezik. Margitaj je izkoristil, da je več Hrvatov v Medžimurju nasprotovalo srbohrvaščino. Po mnenju uradne madžarske manjšinske politike, medžimurščina je posebna slovanska jezikovna skupina, ki ni sorodna s hrvaščino, slovenščino in kajkavščino. Pravzaprav Margitajev medžimurski jezik je ena različica kajkavskega knjižnega jezika, toda samo propagandne cilje je imel.

Margitaj je v medžimurščini učbenike, molitvenike in katekizme pisal, ter slovnične knjige, da bi medžimurski Hrvati študirali madžarski jezik. V Čakovcu je ustvaril dvojezični časopis Megyimurje/Muraköz. Časopis je imel medžimurske članke, a ti članki so samo poskusili vsiliti asimilacijo na Hrvate. Margitaj je v svojih šovinističnih člankih blatil podpornike hrvaške in slovenske nacionalne ideje. Margitaj je pred madžarskimi politiki predlagal naseljevanje Madžarov v Medžimurje in Slovensko krajino, da bi množili madžarsko prebivalstvo in spodbujali asimilacijo.

Po prvi svetovni vojni je hrvaško-srbska vojska okupiral Medžimurje, zato Margitaj je pobegnil na Madžarsko.

Viri

• Zalai városok szellemi kisugárzó hatása a 19. század végén
• Magyar Életrajzi Index
• Horvátországi magyarság (2011)
• Szinnyei József: Magyar írók élete és munkái → Margitai József.