Navadni macesen: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Opis: dodatek o vejah
Memage (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 17: Vrstica 17:
}}
}}


'''Navadni macesen''' tudi '''evropski macesen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larix decidua''''') je vrsta [[macesen|macesna]], razširjena na območju gorstev srednje [[Evropa|Evrope]], v [[Alpe|Alpah]] in [[Karpatih]]. Ločena nižinska [[populacija (biologija)|populacija]] uspeva na severnem [[Poljska|Pojskem]].
'''Navadni macesen''' tudi '''evropski macesen''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larix decidua''''') je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje [[Evropa|Evrope]], v [[Alpe|Alpah]] in [[Karpatih]]. Ločena nižinska [[populacija (biologija)|populacija]] uspeva na severnem [[Poljska|Pojskem]].


== Opis ==
== Opis ==

Redakcija: 10:50, 1. april 2012

Navadni macesen

Listje in storži navadnega macesna
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Pinophyta (iglavci)
Razred: Pinopsida
Red: Pinales
Družina: Pinaceae (borovke)
Rod: Larix (macesen)
Vrsta: L. decidua
Znanstveno ime
Larix decidua
Mill.

Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih. Ločena nižinska populacija uspeva na severnem Pojskem.

Opis

Macesen je visoko drevo z debelo skorjo, ki lahko zraste do 40 m visoko in lahko ima premer več kot 1,5 m. Je eno redkih iglastih dreves, ki pozimi odvrže iglice.

Skorja mladih dreves je gladka, kasneje pa razpoka na ploskve. Na zunaj je sive, znotraj pa rdeče barve z močnim smolnatim vonjem. Les je gost, težak in trpežen, zaradi česar iz njega izdelujejo vse vrste izdelkov, ki morajo biti obstojni.

Macesen pozimi

Veje poganjajo iz debla po več naenkrat, so vodoravne, njihovi stranski poganjki pa so viseči, saj so vejice pretenke, da bi lahko visele navzgor. Iglice rastejo v šopkih so tanke in dolge okoli 30 mm. Spomladi so živo svetlo zelene barve, poleti temnejših zelenih odtenkov, preden v jeseni odpadejo pa postanejo živo rumene barve. Moška in ženska socvetja vedno poganjajo iz istih poganjkov. Moška so majhna in rdeča, ženska pa so pokončni rjavo-rumeni storžki z, na koncu, zavihanimi luskami. Iz teh storžkov izpada seme, s katerim se macesen razmnožuje.

Razširjenost

Macesen uspeva v gorskem svetu, do 2000 metrov nad morjem. Uspeva v vlažnem in hladnem podnebju, podlaga pa mora biti kamnita. Včasih ga je najti tudi v nižinah, kar pa je bolj redko. Pogosto ga sadijo v parke zaradi živih barv iglic v jeseni. V Sloveniji so macesnovi gozdovi pogosto okuženi z glivo, ki povzroča bolezen, imenovano macesnov rak.

Uporaba

Macesenov les je težak, prožen in zelo trajen les, ki se uporablja v gradbeništvu predvsem za izdelavo čolnov, električnih drogov in želežniških pragov.

Uporaba v zdravilstvu

V Bachovem cvetnem zdravljenju je Macesen eden od pripravkov, narejen iz macesnovih cvetov. Uporablja se pri pomanjkanju samozavesti.

Galerija

Viri

Zunanje povezave