Goričko narečje: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
slog, en {{cn}} |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Goríčko naréčje''' je poleg [[markovsko narečje|markovskega]] (dolinskega), [[soboško narečje|soboškega]] in [[ravensko narečje|ravenskega]] eno izmed štirih glavnih narečij [[Prekmurščina|prekmurščine]], ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še [[ |
'''Goríčko naréčje''' je poleg [[markovsko narečje|markovskega]] (dolinskega), [[soboško narečje|soboškega]] in [[ravensko narečje|ravenskega]] eno izmed štirih glavnih narečij [[Prekmurščina|prekmurščine]], ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še [[porabsko narečje]]). Goričko narečje je v uporabi na območju [[Goričko|Goričkega]], severno od [[Cankova|Cankove]]. Glede na posamezna zemljepisna področja ima še več jezikovnih različic: |
||
*''bomečko (bömečko) goričko podnarečje'' (okolica [[Petrovci|Petrovcev]]) |
*''bomečko (bömečko) goričko podnarečje'' (okolica [[Petrovci|Petrovcev]]) |
||
*''vidonsko goričko podnarečje'' (okolica [[Vidonci|Vidoncev]]) |
*''vidonsko goričko podnarečje'' (okolica [[Vidonci|Vidoncev]]) |
||
*''trtovsko goričko podnarečje'' (okolica [[Trdkova|Trdkove]]) |
*''trtovsko goričko podnarečje'' (okolica [[Trdkova|Trdkove]]) |
||
*''kuzmiško (küzmiško) goričko podnarečje'' (okolica [[Kuzma|Kuzme]]) |
*''kuzmiško (küzmiško) goričko podnarečje'' (okolica [[Kuzma|Kuzme]]) |
||
*''slavečarsko goričko podnarečje'' (okolica [[Gornji Slaveči|Gornjih]] in [[Dolnji Slaveči|Dolnjih |
*''slavečarsko goričko podnarečje'' (okolica [[Gornji Slaveči|Gornjih]] in [[Dolnji Slaveči|Dolnjih Slavečev]]) |
||
*posebno podnarečje goričkega narečja je tudi [[porabsko narečje|porabščina]], ki jo govorijo Slovenci v [[Slovensko Porabje|Porabju]]. |
|||
Med te različice bi lahko šteli tudi porabsko prekmurščino, ki jo govorijo slovenci v madžarskem delu goričkega in v okolici [[Monošter|Monoštra]]. |
|||
Značilnost ''bomečkega podnarečja'' je pogosta uporaba [[fonem]]a »dž« (npr. »dža« = jaz, »džajce« = [[jajce]], itd.). Zato govorce tega podnarečja imenujemo tudi ''džajaši''. Za ''vidonsko podnarečje'' je značilna pogosta zamenjava fonema »o« z »a« (npr. »Mate k'''a'''nce pa g'''a'''mbe?« = Ali imate k'''o'''nce ([[nit]]i) in g'''u'''mbe?). Za ''trtovsko podnarečje'' je značilna uporaba goričkih [[starožitnica|starožitnic]], zato so nekateri izrazi popolnoma drugačni od ostalih jezikovnih različic (npr. »čipincl« = [[motovilec]], »čapalejskati« = hoditi po blatu), tako kot v kuzmiškem podnarečju beseda »črejbli« = čevlji. |
Značilnost ''bomečkega podnarečja'' je pogosta uporaba [[fonem]]a »dž« (npr. »dža« = jaz, »džajce« = [[jajce]], itd.). Zato govorce tega podnarečja imenujemo tudi ''džajaši''. Za ''vidonsko podnarečje'' je značilna pogosta zamenjava fonema »o« z »a« (npr. »Mate k'''a'''nce pa g'''a'''mbe?« = Ali imate k'''o'''nce ([[nit]]i) in g'''u'''mbe?). Za ''trtovsko podnarečje'' je značilna uporaba goričkih [[starožitnica|starožitnic]], zato so nekateri izrazi popolnoma drugačni od ostalih jezikovnih različic (npr. »čipincl« = [[motovilec]], »čapalejskati« = hoditi po blatu), tako kot v kuzmiškem podnarečju beseda »črejbli« = čevlji. |
||
V preteklosti je bila značilnost vseh goričkih podnarečij v tem, da so ženske v 1. osebi ednine uporabljale moški [[slovnični spol]] (»govor na moškega«, npr. namesto jaz bom šla »ge mo šla« = jaz bom šel »ge mo šou«). Danes se tak način uporablja le še med starejšimi prebivalkami. |
V preteklosti je bila značilnost vseh goričkih podnarečij v tem, da so ženske v 1. osebi ednine uporabljale moški [[slovnični spol]] (»govor na moškega«, npr. namesto jaz bom šla »ge mo šla« = jaz bom šel »ge mo šou«).{{cn}} Danes se tak način uporablja le še med starejšimi prebivalkami. |
||
{{Prekmurščina}} |
{{Prekmurščina}} |
||
{{lang-stub}} |
{{lang-stub}} |
||
Redakcija: 21:25, 24. marec 2012
Goríčko naréčje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še porabsko narečje). Goričko narečje je v uporabi na območju Goričkega, severno od Cankove. Glede na posamezna zemljepisna področja ima še več jezikovnih različic:
- bomečko (bömečko) goričko podnarečje (okolica Petrovcev)
- vidonsko goričko podnarečje (okolica Vidoncev)
- trtovsko goričko podnarečje (okolica Trdkove)
- kuzmiško (küzmiško) goričko podnarečje (okolica Kuzme)
- slavečarsko goričko podnarečje (okolica Gornjih in Dolnjih Slavečev)
- posebno podnarečje goričkega narečja je tudi porabščina, ki jo govorijo Slovenci v Porabju.
Značilnost bomečkega podnarečja je pogosta uporaba fonema »dž« (npr. »dža« = jaz, »džajce« = jajce, itd.). Zato govorce tega podnarečja imenujemo tudi džajaši. Za vidonsko podnarečje je značilna pogosta zamenjava fonema »o« z »a« (npr. »Mate kance pa gambe?« = Ali imate konce (niti) in gumbe?). Za trtovsko podnarečje je značilna uporaba goričkih starožitnic, zato so nekateri izrazi popolnoma drugačni od ostalih jezikovnih različic (npr. »čipincl« = motovilec, »čapalejskati« = hoditi po blatu), tako kot v kuzmiškem podnarečju beseda »črejbli« = čevlji.
V preteklosti je bila značilnost vseh goričkih podnarečij v tem, da so ženske v 1. osebi ednine uporabljale moški slovnični spol (»govor na moškega«, npr. namesto jaz bom šla »ge mo šla« = jaz bom šel »ge mo šou«).[navedi vir] Danes se tak način uporablja le še med starejšimi prebivalkami.
