Fran Govekar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:00, 1. marec 2012

Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec, * 9. december 1871, Ig, Slovenija, † 31. marec 1949, Ljubljana, Slovenija.

Govekar velja za načelnega in praktičnega začetnika naturalizma v slovenskem slovstvu. Okoli 1895 je po Zolajevem in francoskem zgledu razglasil t.i. novo strujo. Sočasno je v slovensko slovstvo uvedel ideje naturalistične smeri, npr. alkoholizem, nemoralnost, dednost.

Življenje

Rodil se je v učiteljski družini. Na Dunaju je s pomočjo Knafljeve štipendije študiral medicino, vendar je študij po osmih semestrih opustil. Leta 1897 se je vrnil v Ljubljano. Sledila je poroka z učiteljico Minko Vasič, Fran je postal tudi eden glavnih urednikov Slovenskega naroda. K sodelovanju je vabil tudi mlajše pisatelje, med njimi Ivana Cankarja. Leta 1901 se je zaposlil kot magistratni uradnik, kar je ostal do 1931. Medtem je urejal tudi revijo Slovan in bil gledališki intendant s podporo tedanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Javemu mnenju navljub je namesto Cankarjevih dram uprizarjal svoje, zato je moral 1906 zaradi nepriljubljenosti odstopiti. Umrl je v Ljubljani 1949.

Dela

povest Ljubezen in rodoljubje
povest Sama svoja (1895)
zbirka zgodb O te ženske
roman V krvi (1896)
dramatizacija Levstikovega Martina Krpana

Prvi slovenski naturalistični roman V krvi

Roman V krvi je poskus naturalističnega romana, ki pa se od svojega vzornika (Nana, Emile Zola) močno razlikuje. Medtem ko Zola upošteva tri vplive determiniranosti - dednost, okolje in čas, se Govekar kot navdušen študent anatomije omeji le na podedovane lastnosti. Močna pa je kritika meščanske družbe, F. Bohanec pravi, da »Slovenci do Govekarjevega romana nismo imeli tako ostre in žgoče kritike mladega nastajajočega slovenskega meščanstva.« Ravno tako v nasprotju z naturalizmom obsoja zaznamovane z dednostjo, namesto da bi jih opisoval s sočutjem. Glavna oseba v romanu Tončka je hči loteristke in javne grešnice; zaradi lepote se bogato poroči, nato se pusti zapeljati lažnivcu in na koncu pristane na dnu kot izgubljena dunajska prostitutka. Zaveda se svojega propada in svoje zaznamovanosti po materini strani.

Glej tudi

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 {{bioslika|islike=Fran Govekar 1920.jpg}}
-'''Fran Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[kritik]] in [[kulturni delavec]], * [[9. december]] [[1871]], [[Ig]]  † [[31. marec]] [[1949]], [[Ljubljana]].
+'''Fran Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[kritik]] in [[kulturni delavec]], * [[9. december]] [[1871]], [[Ig]], Slovenija,  † [[31. marec]] [[1949]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
+Govekar velja za načelnega in praktičnega začetnika naturalizma v slovenskem slovstvu. Okoli 1895 je po [[Emile Zola|Zolajevem]] in francoskem zgledu razglasil t.i. ''novo strujo''. Sočasno je v slovensko slovstvo uvedel ideje naturalistične smeri, npr. [[alkohol]]izem, [[Morala|nemoralnost]], dednost.
-== Življenjepis ==
-Rodil se je v učiteljski družini. Na [[Dunaj]]u je s pomočjo [[Knafljeva štipendija|Knafljeve štipendije]] študiral medicino, vendar je študij po osmih semestrih opustil. Leta [[1897]] se je vrnil v Ljubljano. Sledila je poroka z učiteljico [[Minka Govekar|Minko Vasič]], Fran je postal tudi eden glavnih urednikov [[Slovenski narod|''Slovenskega naroda'']]. K sodelovanju je vabil tudi mlajše pisatelje, med njimi [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Leta [[1901]] se je zaposlil kot magistratni uradnik, kar je ostal do [[1931]]. Medtem je urejal tudi revijo ''Slovan'' in bil gledališki intendant s podporo tedanjega ljubljanskega župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]]. Javemu mnenju navljub je namesto Cankarjevih dram uprizarjal svoje, zato je moral 1906 zaradi nepriljubljenosti odstopiti. Umrl je v Ljubljani 1949.
+== Življenje ==
-Velja za načelnega in praktičnega začetnika naturalizma v slovenskem slovstvu. Okoli 1895 je po [[Emile Zola|Zolajevem]] in francoskem zgledu razglasil t.i. ''novo strujo''. Sočasno je v slovensko slovstvo uvedel ideje naturalistične smeri, npr. alkoholizem, nemoralnost, dednost.
+Rodil se je v učiteljski družini. Na [[Dunaj]]u je s pomočjo [[Knafljeva štipendija|Knafljeve štipendije]] študiral medicino, vendar je študij po osmih semestrih opustil. Leta [[1897]] se je vrnil v Ljubljano. Sledila je poroka z učiteljico [[Minka Govekar|Minko Vasič]], Fran je postal tudi eden glavnih urednikov [[Slovenski narod|''Slovenskega naroda'']]. K sodelovanju je vabil tudi mlajše pisatelje, med njimi [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Leta [[1901]] se je zaposlil kot magistratni uradnik, kar je ostal do [[1931]]. Medtem je urejal tudi revijo ''Slovan'' in bil gledališki intendant s podporo tedanjega ljubljanskega župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]]. Javemu mnenju navljub je namesto Cankarjevih dram uprizarjal svoje, zato je moral 1906 zaradi nepriljubljenosti odstopiti. Umrl je v Ljubljani 1949.
 == Dela ==
@@ Vrstica 14: / Vrstica 14: @@
 * dramatizacija [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]]
-== Prvi slovenski naturalistični roman V krvi ==
+=== Prvi slovenski naturalistični roman V krvi ===
-Roman ''V krvi'' je poskus [[Naturalizem|naturalističnega]] romana, ki pa se od svojega vzornika (''Nana'', Emile Zola) močno razlikuje. Medtem ko Zola upošteva tri vplive determiniranosti - dednost, okolje in čas, se Govekar kot navdušen študent anatomije omeji le na podedovane lastnosti. Močna pa je kritika meščanske družbe, F. Bohanec pravi, da »Slovenci do Govekarjevega romana nismo imeli tako ostre in žgoče kritike mladega nastajajočega slovenskega meščanstva.« Ravno tako v nasprotju z naturalizmom obsoja zaznamovane z dednostjo, namesto da bi jih opisoval s sočutjem. Glavna oseba v romanu, Tončka, je hči loteristke in javne grešnice; zaradi lepote se bogato poroči, nato se pusti zapeljati lažnivcu in na koncu pristane na dnu kot izgubljena dunajska prostitutka. Zaveda se svojega propada in svoje zaznamovanosti po materini strani.
+Roman ''V krvi'' je poskus [[Naturalizem|naturalističnega]] romana, ki pa se od svojega vzornika (''Nana'', Emile Zola) močno razlikuje. Medtem ko Zola upošteva tri vplive determiniranosti - dednost, okolje in čas, se Govekar kot navdušen študent anatomije omeji le na podedovane lastnosti. Močna pa je kritika meščanske družbe, [[Franček Bohanec|F. Bohanec]] pravi, da »Slovenci do Govekarjevega romana nismo imeli tako ostre in žgoče kritike mladega nastajajočega slovenskega meščanstva.« Ravno tako v nasprotju z naturalizmom obsoja zaznamovane z dednostjo, namesto da bi jih opisoval s sočutjem. Glavna oseba v romanu Tončka je hči loteristke in javne grešnice; zaradi lepote se bogato poroči, nato se pusti zapeljati lažnivcu in na koncu pristane na dnu kot izgubljena dunajska prostitutka. Zaveda se svojega propada in svoje zaznamovanosti po materini strani.
 == Glej tudi ==