Johannes Gutenberg: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.6.4) (robot Dodajanje: vep:Gutenberg Johannes
MystBot (pogovor | prispevki)
Vrstica 84: Vrstica 84:
[[ml:ജോഹന്നസ് ഗുട്ടെൻബെർഗ്]]
[[ml:ജോഹന്നസ് ഗുട്ടെൻബെർഗ്]]
[[mn:Иоханнэс Гутэнбэрг]]
[[mn:Иоханнэс Гутэнбэрг]]
[[mr:योहानेस गुटेनबर्ग]]
[[mrj:Гутенберг, Иоганн]]
[[mrj:Гутенберг, Иоганн]]
[[ms:Johannes Gutenberg]]
[[ms:Johannes Gutenberg]]

Redakcija: 05:22, 23. februar 2012

Slika Johanna Gutenberga, ustvarjena po njegovi smrti

Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški izumitelj, * okoli 1398, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.

Gutenberg je postal slaven zaradi svojih prispevkov k tehnologiji tiskanja sredi 15. stoletja. Velja za izumitelja tiska s premičnimi kovinskimi črkami. Izpopolnil je črnilo, zlitine za črke, šablono za natančnejše vstavljanje črk, naredil pa je tudi novo vrsto tiskarske stiskalnice, zasnovane na stiskalnici za grozdje.

Življenjepis

O tisku

Tiskane knjige

Med letoma 1457 in 1455 je Gutenberg natisnil številna dela, ki so nam neznani; njegovi spisi niso podpisani in niti datirani, zaradi tega mu jih lahko pripišemo le na osnovi zunanjih pričevanj. Gotovo je tiskal cerkvene dokumente, med katere spadajo eno papeževo pismo in dva odpustka. Gutenberg je natisnil tudi nekatere izvode Ars Minor, to je latinska šolska slovnica, ki jo je napisal Aelius Donatus; izšli naj bi med letoma 1451 in 1455. Leta 1455 je Gutenberg natisnil veliko kopij Svetega pisma (Biblia Sacra). Na vsakem listu je bilo dvaindvajset vrstic. Strani niso bile zvezane in leto nastanka je dokumentirano na hrbtni strani vezanega izvoda v Parizu. Sveto pismo so prodajali za ceno tridesetih florintov, kar je odgovarjalo troletni plači nižjega delavca. Vsekakor je bilo cenejše kot rokopis. Zanj je pisec porabil tudi leto dni dela. Potem ko je bilo besedilo natiskano so vsak izvod ilustrirali ravno tako lepo kot rokopis istega časa. Obstaja oseminštirideset popolnih izvodov, dva sta v knjižnici British, ki so na ogled tudi na spletu. Besedilo ne pozna odstavkov in paragrafov. Nekaj let po prvi izdaji je bila natisnjena še ena različica Svetega pisma v šestintridesetih vrsticah na vsaki strani in je bila v večini prepisana od prve različice, tako da je veliko ljudi mislilo, da je bila ta sedemsto sedemin šesdeseta izdaja Svetega pisma.

Dediščina

Glej tudi

{{subst:#if:Gutenberg, Johann|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1398}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1468}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1398

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1468}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1468

}}]]