Perzijski zaliv: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Maahmaah (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
m odvečne slike zamenjane s povezavo z Zbirko
Vrstica 2: Vrstica 2:
'''Perzijski zaliv''' ('''Perzijsko morje'''; [[latinščina|latinsko]] ''Sinus Persicus'') je del [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] med [[Iran]]om, [[Irak]]om, [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]] in [[Kuvajt]]om. Zaliv je najbolj znan po velikih nahajališčih [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] pod njegovo obalo in tankim dnom. Na tem območju sta približno dve tretjini svetovnih zalog nafte in tretjina ugotovljenih zalog zemeljskega plina. Voda v zalivu je topla in slana, vanj pa prihaja veliko sladke vode in usedlin iz [[Šat el Arab]]a, reke, ki nastane z zlitjem [[Tigris]]a in [[Evfrat]]a na severozahodu v [[Irak]]u. Vzhodna obala je gorata, zahodna pa [[nizke obale|nizka]] s številnimi otoki, [[laguna]]mi in [[bibavična ravnica|bibavičnimi ravnicami]]. Poleg nafte je v [[1 E11 m²|239.000 km²]] velikem Perzijskem zalivu ribištvo najpomembnejša gospodarska panoga.
'''Perzijski zaliv''' ('''Perzijsko morje'''; [[latinščina|latinsko]] ''Sinus Persicus'') je del [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] med [[Iran]]om, [[Irak]]om, [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]] in [[Kuvajt]]om. Zaliv je najbolj znan po velikih nahajališčih [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] pod njegovo obalo in tankim dnom. Na tem območju sta približno dve tretjini svetovnih zalog nafte in tretjina ugotovljenih zalog zemeljskega plina. Voda v zalivu je topla in slana, vanj pa prihaja veliko sladke vode in usedlin iz [[Šat el Arab]]a, reke, ki nastane z zlitjem [[Tigris]]a in [[Evfrat]]a na severozahodu v [[Irak]]u. Vzhodna obala je gorata, zahodna pa [[nizke obale|nizka]] s številnimi otoki, [[laguna]]mi in [[bibavična ravnica|bibavičnimi ravnicami]]. Poleg nafte je v [[1 E11 m²|239.000 km²]] velikem Perzijskem zalivu ribištvo najpomembnejša gospodarska panoga.
Ker ga Arabci imenujejo Arabski zaliv in so zaradi tega nastajali spori, v ostalem svetu uporablja dvojnica Perzijski/Arabski zaliv ali pogosto kar Zaliv.
Ker ga Arabci imenujejo Arabski zaliv in so zaradi tega nastajali spori, v ostalem svetu uporablja dvojnica Perzijski/Arabski zaliv ali pogosto kar Zaliv.


[[File:Old map.JPG|thumb|Old map]]
[[File:PARSSEA.JPG|thumb|PARSSEA]]
[[File:Hors sinus persic mare persicum.JPG|thumb|Bunting H.S.Q34/24CM Hanover,1620 published in iranology fundation2008 page168]]

[[File:PERSIAN EMPIRE ARABIC MAP.jpg|thumb|PERSIAN EMPIRE ARABIC MAP]]


Glavna [[pristanišče|pristanišča]] so: [[Abadan]], [[Abas]], [[Bušire]], [[Bender]] in [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]].
Glavna [[pristanišče|pristanišča]] so: [[Abadan]], [[Abas]], [[Bušire]], [[Bender]] in [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]].
Vrstica 14: Vrstica 7:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Persian Gulf}}
{{Wikislovar}}


{{geo-stub}}
{{geo-stub}}

Redakcija: 11:18, 7. februar 2012

Perzijski zaliv

Perzijski zaliv (Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom. Zaliv je najbolj znan po velikih nahajališčih nafte in zemeljskega plina pod njegovo obalo in tankim dnom. Na tem območju sta približno dve tretjini svetovnih zalog nafte in tretjina ugotovljenih zalog zemeljskega plina. Voda v zalivu je topla in slana, vanj pa prihaja veliko sladke vode in usedlin iz Šat el Araba, reke, ki nastane z zlitjem Tigrisa in Evfrata na severozahodu v Iraku. Vzhodna obala je gorata, zahodna pa nizka s številnimi otoki, lagunami in bibavičnimi ravnicami. Poleg nafte je v 239.000 km² velikem Perzijskem zalivu ribištvo najpomembnejša gospodarska panoga. Ker ga Arabci imenujejo Arabski zaliv in so zaradi tega nastajali spori, v ostalem svetu uporablja dvojnica Perzijski/Arabski zaliv ali pogosto kar Zaliv.

Glavna pristanišča so: Abadan, Abas, Bušire, Bender in Kuvajt.

Satelitski posnetek

Zunanje povezave