Ludwig van Beethoven: Razlika med redakcijama

Ludwig der Beethoven
Ludwig der Beethoven
	portret Josepha Karla Stielerja, 1820
Osnovni podatki
Rojstno ime	Ludwig van Beethoven
Rojstvo	domnevno 16. december 1770[…]; Bonn, Kölnska volilna kneževina[d], Sveto rimsko cesarstvo[…]
Smrt	26. marec 1827[…] (56 let); Dunaj, Avstrijsko cesarstvo[…]
Poklic	raziskovalec

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 13:14, 3. februar 2012

Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. ali 17. december 1770, Bonn, † 26. marec 1827, Dunaj.

Beethoven je eden izmed najpomembnejših predstavnikov glasbenega klasicizma. Danes je znan tudi kot avtor evropske himne, ki povzema del četrtega stavka skladateljeve Devete simfonije. 'EMA IN VERONIKA SE SMEJIJO

Življenjepis

Njegov rojstni datum je znan, in sicer 16.decembra 1770 v Bonn-u v Nemčiji. Znan je tudi datum krsta - 17. december 1770. Rojen je bil v glasbeni družini flamskega porekla. Leta 1795 je debitiral kot pianist z lastnim klavirskim koncertom v C-duru in izdal prva dela. Do leta 1800 je pisal predvsem klavirske in komorne skladbe, nato je sledilo obdobje simfonij. Njegovo življenje je bilo sicer polno zapletov, trpel je zaradi pešanja sluha (in končno, gluhote), nekateri zgodovinarji pa menijo, da tudi za bipolarno motnjo^[7] . Gluh je bil od svojega 26. leta.

Med njegova najpomembnejša dela sodi:

9 simfonij (št. 1, št. 2, št. 3, št. 4, št. 5, št. 6, št. 7, št. 8 in št. 9)
5 klavirskih koncertov (št. 1, št. 2, št. 3, št. 4, št. 5)
1 violinski koncert
2 romanci za violino in orkester
Trojni koncert (za violino, violončelo, klavir in orkester)
11 simfoničnih uvertur
10 violinskih sonat
32 klavirskih sonat
1 opera (Fidelio)
Missa solemnis, op. 123

Priznanja

Izvoljen je bil za častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani^[8].

Glasbene datoteke

Klavir solo

Sonata v mesečini

Sonata za klavir št. 14 v Cis-molu, 1. stavek

Patetična sonata

Sonata za klavir št. 8 v C-molu, 1. in 2. stavek

Opus 111, stavek 1

Sonata za klavir št. 32 v C-molu, 1. stavek

Opus 111, stavek 2

Sonata za klavir št. 32 v C-molu, 2. stavek

Ländler v C-molu

Hess 68

Orkestrska glasba

5. simfonija, stavek 1

Iz simfonije št. 5

5. simfonija, stavek 2

Iz simfonije št. 5

5. simfonija, stavek 3

Iz simfonije št. 5

Simfonija št. 5, stavek 4

Iz simfonije št. 5

Opus 62

Uvertura - Koriolan

Koncert za klavir št. 4, stavek 1

Koncert za klavir št. 4 v G-duru, 1. stavek

Koncert za klavir št. 4, stavka 2 in 3

Koncert za klavir št. 4 v G-duru, stavek 2 in 3

Komorna glasba

Komm' o Hoffnung

Arija Komm' o Hoffnung iz Fidelia, izvaja Alice Guszalewicz

[[:Slika:\|Opus 30, št. 1]]
[[Slika:\|noicon]]
Sonata za violino št. 6 v A-duru

[[:Slika:\|Opus 30, št. 2]]
[[Slika:\|noicon]]
Sonata za violino št. 7 v C-molu

[[:Slika:\|Opus 30, št. 3]]
[[Slika:\|noicon]]
Sonata za violino št. 8 v G-duru

Opus 47, stavek 2

Sonata za violino št. 9 v A-duru, »Kreutzer«, 1. stavek

Opus 47, stavek 2

Sonata za violino št. 9 v A-duru »Kreutzer«, 2. stavek

Opus 47, stavek 3

Sonata za violino št. 9 v A-duru »Kreutzer«, 3. stavek

Fuga v B-molu, prirejena za strunski kvintet

Iz Dobro uglašenega klavirja (prva knjiga) Johanna Sebastiana Bacha, Hess 38

Drugo

Rondino v Es za pihalni oktet

Težave s predvajanjem datotek? Glej pomoč za predstavnostne gradive.

Wikimedijina Zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o Ludwigu van Beethovnu.

Viri in opombe

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Беетговенъ // Энциклопедический лексикон — Sankt Peterburg.: 1836. — Т. 5. — С. 161-162.
d:Track:Q21282456 d:Track:Q4532135 d:Track:Q28057895
↑ Бетховен, Людвиг, Բեթհովեն, Լյուդվիգ // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1892. — Т. IIIа. — С. 643-644.
d:Track:Q24346596 d:Track:Q19908137 d:Track:Q602358 d:Track:Q23892897
↑ Ludwig van Beethoven — 2010.
d:Track:Q29861311
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 Record #118508288 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ ^5,0 ^5,1 v. Dommer Beethoven, Ludwig van // Allgemeine Deutsche Biographie — L: 1875. — Vol. 2. — S. 251–268.
d:Track:Q14565650 d:Track:Q91592 d:Track:Q2079 d:Track:Q590208 d:Track:Q26218165
↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ [Beethovnova biopolarna motnja http://www.gazette.uottawa.ca/article_e_1529.html]
↑ Primož Kuret: Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani, v Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860, 31-2.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ludwig van Beethoven

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Ludwig van Beethoven

Ta članek o skladatelju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

{{subst:#if:Beethoven, Ludwig van|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1770}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1827}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1770

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1827}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1827

}}]]

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q28057895&quot;&gt;[[:ru:s:ЭЛ/ДО/Беетговен,_Лудовик|Беетговенъ]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q21282456|Энциклопедический_лексикон]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_1836._—_Т.&amp;nbsp;5._—_С.&amp;nbsp;161-162.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q21282456]][[d:Track:Q4532135]][[d:Track:Q28057895]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 Беетговенъ // Энциклопедический лексикон — Sankt Peterburg.: 1836. — Т. 5. — С. 161-162.
d:Track:Q21282456 d:Track:Q4532135 d:Track:Q28057895

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q24346596&quot;&gt;[[:ru:s:ЭСБЕ/Бетховен,_Людвиг|Бетховен,_Людвиг,_Բեթհովեն,_Լյուդվիգ]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q23892897|Энциклопедический_словарь]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_[[:ru:Брокгауз_—_Ефрон_(издательство)|Брокгауз_—_Ефрон]],_1892._—_Т.&amp;nbsp;IIIа._—_С.&amp;nbsp;643-644.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q24346596]][[d:Track:Q19908137]][[d:Track:Q602358]][[d:Track:Q23892897]]&lt;/div&gt;-2] Бетховен, Людвиг, Բեթհովեն, Լյուդվիգ // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1892. — Т. IIIа. — С. 643-644.
d:Track:Q24346596 d:Track:Q19908137 d:Track:Q602358 d:Track:Q23892897

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q8513_citetype_Q35127_citetype_Q36524_citetype_Q194166&quot;_data-entity-id=&quot;Q29861311&quot;&gt;[http://snaccooperative.org/ark:/99166/w6fn14dt_Ludwig_van_Beethoven]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2010.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q29861311]]&lt;/div&gt;-3] Ludwig van Beethoven — 2010.
d:Track:Q29861311

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118508288/_Record_#118508288]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 ^4,2 Record #118508288 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q19389637&quot;_data-entity-id=&quot;Q26218165&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:de:Arrey_von_Dommer|v._Dommer]]&lt;/i&gt;_[[:de:s:ADB:Beethoven,_Ludwig_van|Beethoven,_Ludwig_van]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q14565650|Allgemeine_Deutsche_Biographie]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:Leipzig|L]]:_1875._—_Vol.&amp;nbsp;2._—_S.&amp;nbsp;251–268.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q14565650]][[d:Track:Q91592]][[d:Track:Q2079]][[d:Track:Q590208]][[d:Track:Q26218165]]&lt;/div&gt;-5] 5,0 ^5,1 v. Dommer Beethoven, Ludwig van // Allgemeine Deutsche Biographie — L: 1875. — Vol. 2. — S. 251–268.
d:Track:Q14565650 d:Track:Q91592 d:Track:Q2079 d:Track:Q590208 d:Track:Q26218165

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;[http://data.bnf.fr/ark:/12148/cb138912954_data.bnf.fr]:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-6] ta.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[7] [Beethovnova biopolarna motnja http://www.gazette.uottawa.ca/article_e_1529.html]

[8] Primož Kuret: Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani, v Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860, 31-2.

[1]

[2]

[4]

[6]

[5]

[7]

[8]

@@ Vrstica 23: / Vrstica 23: @@
 Beethoven je eden izmed najpomembnejših predstavnikov [[glasbeni klasicizem|glasbenega klasicizma]]. Danes je znan tudi kot avtor [[evropska himna|evropske himne]], ki povzema del četrtega stavka skladateljeve [[Simfonija št. 9 (Beethoven)|Devete simfonije]].
+''''''EMA IN VERONIKA SE SMEJIJO'''
+'''
 == Življenjepis ==
 Njegov rojstni datum je znan, in sicer 16.decembra 1770 v Bonn-u v Nemčiji. Znan je tudi datum [[krst]]a - [[17. december]] [[1770]]. Rojen je bil v [[glasba|glasbeni]] družini [[Flamci|flamskega]] porekla. Leta [[1795]] je debitiral kot [[pianist]] z lastnim [[klavir]]skim [[koncert (glasbena oblika)|koncertom]] v C-duru in izdal prva dela. Do leta [[1800]] je pisal predvsem [[klavir]]ske in [[komorna glasba|komorne skladbe]], nato je sledilo obdobje [[simfonija|simfonij]]. Njegovo življenje je bilo sicer polno zapletov, trpel je zaradi pešanja sluha (in končno, gluhote), nekateri zgodovinarji pa menijo, da tudi za [[manična depresija|bipolarno motnjo]]<ref>[Beethovnova biopolarna motnja http://www.gazette.uottawa.ca/article_e_1529.html]</ref> . Gluh je bil od svojega 26. leta.