Manihejstvo: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: oc:Maniqueïsme |
m r2.7.1) (robot Dodajanje: tt:Манихейлык |
||
| Vrstica 66: | Vrstica 66: | ||
[[th:นิกายเม้งก่า]] |
[[th:นิกายเม้งก่า]] |
||
[[tr:Mani dini]] |
[[tr:Mani dini]] |
||
[[tt:Манихейлык]] |
|||
[[uk:Маніхейство]] |
[[uk:Маніхейство]] |
||
[[vi:Mani giáo]] |
[[vi:Mani giáo]] |
||
Redakcija: 19:58, 26. januar 2012
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277). Na vrhuncu obstoja je manihejstvo ustrezalo tipologiji svetovne religije, saj se je z misijonarsko dejavnostjo iz Perzije razširilo vse do Sredozemlja in Etiopije na zahodu ter preko Srednje Azije ob svileni poti vse do severnih delov Kitajske na vzhodu.[1]
Krščanstvo ni bila edina religija, ki se je ostro odzvala na manihejstvo kot obliko herezije. Ostro so ga kritizirali in preganjali še novoplatonisti,[2] perzijski magi, Judje in muslimani.[1]
Manihejska sinteza vsebuje mnogo elementov ostalih religij (sinkretizem). Mani naj bi dobival posebna razodetja in po njih tudi učil. Glavno načelo tega nauka je dualizem: vedno obstajata dve enakovredni počeli (dobro in slabo). V manihejstvu ima Jezus status preroka, ki pa ni isti kot trpeči Kristus.
Najbolj znan pristaš je bil Sveti Avguštin, ki je bil v tem gibanju devet let; pozneje se je spreobrnil v tradicionalno krščanstvo.
Literatura
- Eliade, Mircea, Zgodovina religioznih verovanj in idej. Ljubljana, 1996, zv. 2, str. 228-34 (COBISS)
