Sociologija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Spreminjanje: scn:Suciuluggìa
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: uz:Sotsiologiya
Vrstica 176: Vrstica 176:
[[uk:Соціологія]]
[[uk:Соціологія]]
[[ur:معاشریات]]
[[ur:معاشریات]]
[[uz:Sotsiologiya]]
[[vec:Sociołogia]]
[[vec:Sociołogia]]
[[vi:Xã hội học]]
[[vi:Xã hội học]]

Redakcija: 22:30, 18. januar 2012

Sociologija je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem družbe, družbenega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Sociologija je:

  • družbena veda,
  • znanost o družbenih skupinah,
  • znanost o družbenih pojavih in oblikah; o družbenem kot o procesu zbliževanja in oddaljevanja v družbenem prostoru,
  • znanost o družbenih dejstvih in ustanovah, ki imajo moč prisile nad posamezniki, same pa so neodvisne od posameznikov,
  • znanost, ki preučuje družbeno pogojena obnašanja.
  • znanost o družbenih razmerjih.

Durkheimova teorija sociologije temelji na dejstvu, da sociologija preučuje družbena dejstva, ki so neodvisna od človekove zavesti in/ali volje ter zato delujejo kot nekaj zunanjega. Prav ta družbena dejstva moramo preučevati kot stvari. Družbeni pojavi se oblikujejo kot odnosi med ljudmi, zato jih ne moremo preučevati s perspektive posameznika; torej z značilnostmi in motivi posameznika.

Max Weber je oblikoval drugačno definicijo sociologije, ki razlaga, da je sociologija znanost o družbenem delovanju. Kadar preučujemo delovanje ljudi, moramo najprej razumeti njihove motive in spoznati subjektivne razloge za takšno delovanje. Zato sociologija ne razkriva in preučuje splošne zakonistost družbe.

Družbena gibljivost

V sociologiji lahko najdemo različne delitve in klasifikacije družbene gibljivosti. Najosnovnejša pa je delitev na horizontalno in vertikalno.

Horizontalna gibljivost

O horizontalni gibljivosti, ki se deloma prekriva z geografskim pojmom selitev (vključno z migracijami), v sociologiji govorimo, če posamezniki ali skupine ne spremenijo družbenega statusa, ampak eno družbeno pozicijo iste vrste, istega ranga, menjajo za drugo ne da bi pri tem pridobili ali izgubili položaj na družbeni lestvici.

Vertikalna gibljivost

Z vidika posameznika glede na smer spreminjanja položaja ločimo gibljivost navzgor ali gibljivost navzdol. Prva pomeni pridobitev višjega položaja, pripadnost višjemu sloju, torej družbeni vzpon ali dvig (družbena promocija), posledica gibljivosti navzdol pa je obratno padec ali spust na nižji položaj (družbena degradacija).

Intrageneracijska (znotrajgeneracijska) gibljivost se nanaša na družbeno gibanje znotraj ene generacije. Meri se s primerjanjem posameznika v dveh ali več fazah v posameznikovem življenju.

Intergeneracijska (medgeneracijska) mobilnost pa se nanaša na spremembe, ki jih otroci dosežejo glede na status kot njihovih staršev in se nanaša na družbeno gibanje med generacijami ter se meri s primerjanjem statusa večih generacij. Raziskave kažejo, da večina otrok dosega status, ki je približno enak statusu staršev ali o veliki stopnji samorekrutacije elite.

Z vidika družbe ugotavljamo, kakšne možnosti napredovanja (izboljšanja družbenega položaja) omogoča posamezna družba. Tako ločimo odprte stratifikacijske sisteme (sodobne družbe), v katerih je možnost vertikalne mobilnosti precej velika in zaprte, v katerih je ta možnost majhna ali je ni.


Priporočljiva literatura

  • Barle, A. in drugi. Sociologija: Gradivo za srednje šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999
  • Jambrek, P. Uvod v sociologijo
  • Flere, S. Uvod v sociologijo
  • Haralambos, M in Holborn M. "Sociologija: teme in pogledi". Ljubljana: DZS, 1999
  • Andrey Korotayev, Artemy Malkov, and Daria Khaltourina, Introduction to Social Macrodynamics, Moscow: URSS, 2006. ISBN 5-484-00414-4 [1].

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA