Upanišade: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: be:Упанішады
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Upinšade''' predstavljajo zaključek [[vede|ved]] in jih zato pogosto poimenujejo tudi ''veda-anta''. Predstavlja temelj največjega del znanih indijskih [[filozofija|filozofij]] in [[religija|religij]].
'''Upanišade''' predstavljajo zaključek [[vede|ved]] in jih zato pogosto poimenujejo tudi ''veda-anta''. Predstavlja temelj največjega dela znanih indijskih [[filozofija|filozofij]] in [[religija|religij]].


== Značilnosti ==
== Značilnosti ==


Upinšade so v glavnem kratka filozofska in napol filozofska besedila, v katerih je religiozen element manj poudarjen. Glavnih Upinšad je štirinajst. Najstarejše so razmeroma dolge, napisane so v prozi, v kateri so tu in tam posejani verzi: primera za to sta ''Brhadaranjaka'' in ''Čandongja'', ki sta tesno povezani z [[Vede|Brahmanami]]. Iz nekoliko poznejšega časa je mnogo krajša ''Aitareja'', sledi pa ji skupina, ki jo sestavljajo ''Kaušitaki, Kena'' in ''Taittirija''. Po svojem jedrnatem slogu, polnem misli, z vzvišenimi podobami in živimi primerjavami, se lahko merijo z najvišjimi dosežki indijske književnosti. Glavni teksti so: ''Kathaka'', ''Švetašvatara'', ''Mundaka'' in ''Prašna''; priključena jim je skupina, ki je nastala nekoliko kasneje in je napisana v prozi - ''Mandukja'' in ''Maitrajanija''.
Upanišade so v glavnem kratka filozofska in napol filozofska besedila, v katerih je religiozen element manj poudarjen. Glavnih Upinšad je štirinajst. Najstarejše so razmeroma dolge, napisane so v prozi, v kateri so tu in tam posejani verzi: primera za to sta ''Brhadaranjaka'' in ''Čandongja'', ki sta tesno povezani z [[Vede|Brahmanami]]. Iz nekoliko poznejšega časa je mnogo krajša ''Aitareja'', sledi pa ji skupina, ki jo sestavljajo ''Kaušitaki, Kena'' in ''Taittirija''. Po svojem jedrnatem slogu, polnem misli, z vzvišenimi podobami in živimi primerjavami, se lahko merijo z najvišjimi dosežki indijske književnosti. Glavni teksti so: ''Kathaka'', ''Švetašvatara'', ''Mundaka'' in ''Prašna''; priključena jim je skupina, ki je nastala nekoliko kasneje in je napisana v prozi - ''Mandukja'' in ''Maitrajanija''.


Težko je določiti natančno kronologijo. Najstarejše Upinšade so predbudistične; skupino Upinšad v verzih pa so bržkone napisali nedaleč od budistične dobe, torej okrog leta 500 pred našim štetjem.
Težko je določiti natančno kronologijo. Najstarejše Upanišade so predbudistične; skupino Upanišad v verzih pa so bržkone napisali nedolgo pred vznikom budizma, torej okrog leta 500 pred našim štetjem.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
* [[Budizem]]
* [[Budizem]]
* [[Indija]]
* [[Indija]]

== Viri ==
* ''Upanišade: skrivno učenje''. (prev. Žiga Valetič). Ljubljana: Grafična agencija Potens; Alpha center, 2006.


== Literatura ==
== Literatura ==

Redakcija: 23:39, 10. januar 2012

Upanišade predstavljajo zaključek ved in jih zato pogosto poimenujejo tudi veda-anta. Predstavlja temelj največjega dela znanih indijskih filozofij in religij.

Značilnosti

Upanišade so v glavnem kratka filozofska in napol filozofska besedila, v katerih je religiozen element manj poudarjen. Glavnih Upinšad je štirinajst. Najstarejše so razmeroma dolge, napisane so v prozi, v kateri so tu in tam posejani verzi: primera za to sta Brhadaranjaka in Čandongja, ki sta tesno povezani z Brahmanami. Iz nekoliko poznejšega časa je mnogo krajša Aitareja, sledi pa ji skupina, ki jo sestavljajo Kaušitaki, Kena in Taittirija. Po svojem jedrnatem slogu, polnem misli, z vzvišenimi podobami in živimi primerjavami, se lahko merijo z najvišjimi dosežki indijske književnosti. Glavni teksti so: Kathaka, Švetašvatara, Mundaka in Prašna; priključena jim je skupina, ki je nastala nekoliko kasneje in je napisana v prozi - Mandukja in Maitrajanija.

Težko je določiti natančno kronologijo. Najstarejše Upanišade so predbudistične; skupino Upanišad v verzih pa so bržkone napisali nedolgo pred vznikom budizma, torej okrog leta 500 pred našim štetjem.

Glej tudi

Viri

  • Upanišade: skrivno učenje. (prev. Žiga Valetič). Ljubljana: Grafična agencija Potens; Alpha center, 2006.

Literatura

  • Pareti, Luigi (1970): Zgodovina človeštva - stari svet, II/1, DZS, Ljubljana, str. 236 - 238.
  • Radakrišnan, Sarvepali (1964): Indijska filozofija - prva knjiga, Nolit, Beograd, str. 97 - 192.