Stephen Hawking: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 13:11, 19. december 2005

Stephen William Hawking [stéfen víljem hóking], angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija.

Hawking velja za enega od vodilnih svetovnih teorijskih fizikov. Je Lucasov profesor matematike na Univerzi v Cambridgeu in član Kolidža Gonvillea in Caiusa (Gonville and Caius College). Je raziskovalec črnih lukenj in nastanka Vesolja. Bojuje se zoper zahrbtno bolezen gibalnih nevronov, ki ga je skoraj povsem ohromila. Govori s pomočjo sintetizatorja govora. Iz dokumentarcev izvemo, da skoraj trikrat bolj počasi, vendar si zapomni vse. Obstaja ceklo zanimiv pripetljaj, ki nam veliko pove otem, kako bistrega in čilega duha je: dva meseca je neki študent s pomočjo vseh mogočih pomagal poskušal potrditi in nadaljevati zapleteno delo s področja kvantne fizike. Prišel je k Hawkingu in mu poredstavil izsledke svojega dela, vendar pa Hawking ni bil zadovoljen; imel je celo točo pripomb, pri čemer se je izkazalo, da ni upošrteval določenih konstant, da ni predvidel določenih posledic tako, da ga je Hawking zopet napotil in pripravil do tega da je začel znova.

Izbrana dela

Kratka zgodovina časa (A Brief History of Time) (1988),
Črne luknje in otroška vesolja (in drugi eseji) (Black Holes and Baby Universes and Other Essays) (1993), (prevod Mirjam Galičič, DMFA S, Ljubljana 1994),
Vesolje v orehovi lupini (The Universe in a Nutshell) (2001), (prevod Mirjam Galičič, Učila International, Tržič 2002),
skupaj z R. Penroseom Narava prostora in časa (The Nature of Space and Time) (1996).

Spektakularno je dokazal, da črne luknje izhlapevajo, ko dva povezana delca: delec in antidelec ločita s singularnostjo, kar enemu izmed njiju omogoči, da se iztrga ven iz dogodkovnega horizonta. Vendar pa je ocenjen čas zopet astronomski, saj bi črna luknja z maso Sonca izhlapevala 10 na 60 potenco, svoj obstoj pa bi končala v spektakularni eksploziji, s katero bilahko nastalo novo vesolje z bolj ali manj istimi konstantami.

Poleg tega zagovarja teorijo o vzporednih vesoljih, nastopal pa je celo, kot stranski igralec v zvezdnih stezah, kjer so ga postavili ob bok Albertu Einsteinu, in drugim veleumom.

Glej tudi

Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Stephen William Hawking''' [''stéfen víljem hóking''], [[Angleži|angleški]] [[fizik]], [[astrofizik]], [[matematik]] in [[kozmolog]], * [[8. januar]] [[1942]], [[Oxford]], [[Anglija]].
-Hawking velja za enega od vodilnih svetovnih [[teorijski fizik|teorijskih fizikov]]. Je [[Lucasov profesor]] [[matematika|matematike]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v]] [[Cambridge]]u in član [[Kolidž Gonvillea in Caiusa|Kolidža Gonvillea in Caiusa]] (Gonville and Caius College). Je raziskovalec [[črna luknja|črnih lukenj]] in nastanka [[Vesolje|Vesolja]].
+Hawking velja za enega od vodilnih svetovnih [[teorijski fizik|teorijskih fizikov]]. Je [[Lucasov profesor]] [[matematika|matematike]] na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v]] [[Cambridge]]u in član [[Kolidž Gonvillea in Caiusa|Kolidža Gonvillea in Caiusa]] (Gonville and Caius College). Je raziskovalec [[črna luknja|črnih lukenj]] in nastanka [[Vesolje|Vesolja]]. Bojuje se zoper zahrbtno bolezen gibalnih nevronov, ki ga je skoraj povsem ohromila. Govori s pomočjo sintetizatorja govora. Iz dokumentarcev izvemo, da skoraj trikrat bolj počasi, vendar si zapomni vse. Obstaja ceklo zanimiv pripetljaj, ki nam veliko pove otem, kako bistrega in čilega duha je: dva meseca je neki študent s pomočjo vseh mogočih pomagal poskušal potrditi in nadaljevati zapleteno delo s področja kvantne fizike. Prišel je k Hawkingu in mu poredstavil izsledke svojega dela, vendar pa Hawking ni bil zadovoljen; imel je celo točo pripomb, pri čemer se je izkazalo, da ni upošrteval določenih konstant, da ni predvidel določenih posledic tako, da ga je Hawking zopet napotil in pripravil do tega da je začel znova.
 == Izbrana dela ==