Stane Bernik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m Hitro dodajanje kategorije "Slovenski univerzitetni učitelji" (z uporabo orodja HotCat)
G-Cup (pogovor | prispevki)
Vrstica 3: Vrstica 3:
== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Po [[diploma|diplomi]] 1964 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je bil med leti 1964-1994 urednik [[revija|revije]] ''Sinteza''; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal [[docent]], 1979 pa [[izredni profesor]] za vizualne komunikacije na
Po [[diploma|diplomi]] 1964 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je bil med leti 1964-1994 urednik [[revija|revije]] ''Sinteza''; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal [[docent]], 1979 pa [[izredni profesor]] za vizualne komunikacije na
[[Akademija likovnih umetnosti v Sarajevu|Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu]], od 1985 pa predava razvoj oblikovanja na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. S pritegnitvijo modernega [[urbanizem|urbanizma]], [[arhitektura|arhitekture]], oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino uvedel nove vidike. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih razstav sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal več študij o slovenskih mestih, med drigimi tudi o Ljubljani, [[Črnomelj|Črnomlju]] [[Kočevje|Kočevju]], [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]]. Kot kritik se posebej posveča področjem arhitekture, urbanizma in oblikovanja, kot urednik in soavtor pa dela tudi pri [[leksikon|leksialnih]] in [[enciklopedija|enciklopedičnih]] publikacijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
[[Akademija likovnih umetnosti v Sarajevu|Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu]]. Akademija v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. S pritegnitvijo modernega [[urbanizem|urbanizma]], [[arhitektura|arhitekture]], oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino uvedel nove vidike. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih razstav sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal več študij o slovenskih mestih, med drigimi tudi o Ljubljani, [[Črnomelj|Črnomlju]] [[Kočevje|Kočevju]], [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]]. Bil je prvi predsednik Slovenskega konservatroskega društva. Kot kritik se posebej posveča področjem arhitekture, urbanizma in oblikovanja, kot urednik in soavtor pa dela tudi pri [[leksikon|leksialnih]] in [[enciklopedija|enciklopedičnih]] publikacijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>


== Bibliografija ==
== Bibliografija ==

Redakcija: 22:15, 6. januar 2012

Stane Bernik, slovenski umetnostni zgodovinar, urednik in kritik, * 29. april 1938, Prizren, Kosovo.

Življenje in delo

Po diplomi 1964 na ljubljanski Filozofski fakulteti je bil med leti 1964-1994 urednik revije Sinteza; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal docent, 1979 pa izredni profesor za vizualne komunikacije na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Akademija v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. S pritegnitvijo modernega urbanizma, arhitekture, oblikovanja in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino uvedel nove vidike. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih razstav sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal več študij o slovenskih mestih, med drigimi tudi o Ljubljani, Črnomlju Kočevju, Zagorju ob Savi. Bil je prvi predsednik Slovenskega konservatroskega društva. Kot kritik se posebej posveča področjem arhitekture, urbanizma in oblikovanja, kot urednik in soavtor pa dela tudi pri leksialnih in enciklopedičnih publikacijah. [1]

Bibliografija

  • Zapis ob Severjevi razstavi v Mali galeriji (COBISS)
  • Umestitev arhitekture glede na kulturo in javni interes v Sloveniji (COBISS)
  • Arhitektura Maria Perosse (COBISS)
  • Nekaj vprašanj o pomenskih zvezah sodobne fotografije (COBISS)

Glej tudi

Viri

  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

{{subst:#if:Bernik, Stane|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1938}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1938

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 

}}]]