Janko Kersnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 20:07, 3. januar 2012

Janko Kersnik, slovenski pisatelj, politik in notar, * 4. september 1852, Brdo pri Lukovici, † 28. julij 1897, Ljubljana.

Življenje

Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu, blizu Lukovice pri Domžalah. Obiskoval je gmnazijo v [[l za slovensko književnost. V letu 1868 je študiral pravo na Univprokuratura|prokuraturi v Ljubljani, leta 1878 pa je prevzel mesto notarskega namestnika na Brdu. Notarski izpit je naredil leta Kmetijske družbe, spomladi leta 1885 pa za župana lukoviške občine. V letu 1889 je bil ponovno izvoljen v deželni zbor. Za tuberkolozo je zbolel leta 1895 in umrl 28. julija 1897. Po njem je imenovana Osnovna šola Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici.

Delo

V slovenski književnosti velja za utemeljitelja poetičnega realizma. Jeseni 1871 se je uveljavil kot prvi slovenski podlistkar. Jezik Kersnikovih pripovednih del je v skladu z realistično snovjo vzet iz vsakdanjega življenja. Višek realizma je Kersnik dosegel v črticah, ki jih poznamo z naslovom Kmetske slike.

Kersnik pa je pomemben zlasti zato, ker je v slovenski književnosti dokončno izoblikoval jezik izobražencev.

Pri trinajstih letih je začel pisati nemške pesmi in se posvečati nemškem pesnikovanju, a ga je zaradi vpliva prijatelja in domačega učitelja Frana Levca opustil in se leta 1865 začel ukvarjati s slovenskim pesništvom. Kljub pesništvu je Kersnik bolj uveljavljen kot pisatelj. V svojih prvih pripovednih spisih je romantičen, saj se opazijo literarni vplivi njegovega prijatelja Josipa Jurčiča in Josipa Stritarja, a istočasno že v svojih podlistkih kritično in satirično obdeluje sodobno slovensko zaostalost.

Prvi obsežnejši roman Na Žerinjah je začel snovati leta 1875. Objavil ga je v Jurčičevi Slovenski knjižnici. Ob osemdeseti obletnici Janeza Bleiweisa je napisal slavnostno igrico Berite novice.

Z romantiko je zaključil po letu 1881, ko je dokončal Jurčičeve roman Rokovnjači. V kasnejših delih se je ukvarjal z realizmom.

Kmečko življenje je orisal v povestih Testament in Očetov greh. Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja so: romana Ciklamen in Agitator ter povest Jara gospoda. Posebej se je uveljavil v krajših slikah iz kmečkega življenja: Ponkrčev oča, Rojenica, V zemljiški knjigi, Mačkova očeta, Mohoričev Tone, Otroški dohtar, Kmetske slike in Mamon. Uspešen pa je bil tudi v daljših ljudskih povestih, kot so Kako je stari Molek tatu iskal, Znojilčevega Marka božja pot, Za čast, Rejenčeva osveta. Njegovo šegavost pa kažejo šaljivke Dva adjutanta, Nova železnica, Dohtar Konec in njegov konj in Kolesarjeva snubitev. Napisal je še več krajših leposlovnih črtic, pesmic in podlistke.

Bibliografija

Na Žerinjah, 1876 (COBISS)
Rokovnjači - dopolnil po smrti Josipa Jurčiča, 1881 (COBISS)
Lutrski ljudje, 1882 (COBISS)
Ciklamen, 1883 (COBISS)
Gospod Janez, 1884 (COBISS)
Agitator, 1885 (COBISS)
Mačkova očeta, 1886
Testament, 1887 (COBISS)
Dohtar Konec in njegov konj, 1888 (COBISS)
Kako je stari Molek tatu iskal, 1889 (COBISS)
Kmetske slike, 1891 (COBISS)
Jara gospoda, 1893 (COBISS)
Očetov greh, 1894 (COBISS)

Literatura

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Janko Kersnik

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Janko Kersnik.

Predloga:Omnibus, dela Janka Kersnika
Mačkova očeta
COBISS

{{subst:#if:Kersnik, Janko|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1852}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1897}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1852

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1897}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1897

}}]]

@@ Vrstica 3: / Vrstica 3: @@
 == Življenje ==
-Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v [[Grad Brdo pri Lukovici|brdskem gradu]], blizu Lukovice pri [[Domžale|Domžalah]]. Obiskoval je [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] a jo ni dokončal (bil je namreč zaveden Slovenec in mu je zato grozila izključitev), zato ga je doma zasebno poučeval [[Fran Levec]] in ga navdušil za [[slovenska književnost|slovensko književnost]]. V letu [[1868]] je študiral [[pravo]] na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], nato je nadaljeval na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]], kjer je študij leta [[1874]] dokončal. Postal je pripravnik na finančni [[prokuratura|prokuraturi]] v Ljubljani, leta [[1878]] pa je prevzel mesto [[notar]]skega namestnika na Brdu. Notarski izpit je naredil leta [[1880]]. Leta [[1883]] je bil prvič izglasovan za deželnega poslanca. Nato je bil izvoljen za predsednika podružnice [[Kmetijska družba|Kmetijske družbe]], spomladi leta [[1885]] pa za [[župan]]a lukoviške občine. V letu [[1889]] je bil ponovno izvoljen v deželni zbor. Za [[Tuberkuloza|tuberkolozo]] je zbolel leta [[1895]] in umrl 28. julija 1897. Po njem je imenovana [[Osnovna šola Janka Kersnika]] na Brdu pri Lukovici.
+Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v [[Grad Brdo pri Lukovici|brdskem gradu]], blizu Lukovice pri [[Domžale|Domžalah]]. Obiskoval je [[gmnazijo]] v [[l za [[slovenska književnost|slovensko književnost]]. V letu [[1868]] je študiral [[pravo]] na [[Univerza na Dunaju|Univprokuratura|prokuraturi]] v Ljubljani, leta [[1878]] pa je prevzel mesto [[notar]]skega namestnika na Brdu. Notarski izpit je naredil leta [[18ka družba|Kmetijske družbe]], spomladi leta [[1885]] pa za [[župan]]a lukoviške občine. V letu [[1889]] je bil ponovno izvoljen v deželni zbor. Za [[Tuberkuloza|tuberkolozo]] je zbolel leta [[1895]] in umrl 28. julija 1897. Po njem je imenovana [[Osnovna šola Janka Kersnika]] na Brdu pri Lukovici.
 == Delo ==