Upanišade: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: el:Ουπανισάδες |
m r2.7.1) (robot Dodajanje: be:Упанішады |
||
Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
[[ar:الأوبانيشاد]] |
[[ar:الأوبانيشاد]] |
||
[[be:Упанішады]] |
|||
[[bg:Упанишади]] |
[[bg:Упанишади]] |
||
[[bn:উপনিষদ্]] |
[[bn:উপনিষদ্]] |
Redakcija: 10:37, 26. december 2011
Upinšade predstavljajo zaključek ved in jih zato pogosto poimenujejo tudi veda-anta. Predstavlja temelj največjega del znanih indijskih filozofij in religij.
Značilnosti
Upinšade so v glavnem kratka filozofska in napol filozofska besedila, v katerih je religiozen element manj poudarjen. Glavnih Upinšad je štirinajst. Najstarejše so razmeroma dolge, napisane so v prozi, v kateri so tu in tam posejani verzi: primera za to sta Brhadaranjaka in Čandongja, ki sta tesno povezani z Brahmanami. Iz nekoliko poznejšega časa je mnogo krajša Aitareja, sledi pa ji skupina, ki jo sestavljajo Kaušitaki, Kena in Taittirija. Po svojem jedrnatem slogu, polnem misli, z vzvišenimi podobami in živimi primerjavami, se lahko merijo z najvišjimi dosežki indijske književnosti. Glavni teksti so: Kathaka, Švetašvatara, Mundaka in Prašna; priključena jim je skupina, ki je nastala nekoliko kasneje in je napisana v prozi - Mandukja in Maitrajanija.
Težko je določiti natančno kronologijo. Najstarejše Upinšade so predbudistične; skupino Upinšad v verzih pa so bržkone napisali nedaleč od budistične dobe, torej okrog leta 500 pred našim štetjem.
Glej tudi
Literatura
- Pareti, Luigi (1970): Zgodovina človeštva - stari svet, II/1, DZS, Ljubljana, str. 236 - 238.
- Radakrišnan, Sarvepali (1964): Indijska filozofija - prva knjiga, Nolit, Beograd, str. 97 - 192.