Absolutni izsev: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:47, 12. december 2005

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Gre za standard, ki nam pove, kako svetla bi bila posamezna zvezda, če bi jo postavili na oddaljenost 10 parsekov (10 · 2,62 svetlobnih let). Absolutni izsev je lahko dobro izhodišče za izračun mase zvezde. Razmerje med količnikom izseva zvezde in izseva Sonca je enako razmerju med maso zvezde in Sončevo maso, pri čemer sta slednja podana s koeficientom a. Za zvezde z glavnega niza ta znaša 3 (to je bilo potrjeno za vse zvezde svetlostnega razreda V). Če torej poznamo izsev zvezde, lahko izračunamo njeno maso. Ta znaša vrednost izseva zvezde na potenco 1/3, kar je 0,33. Pri drugih zvezdah, orjakinjah vseh vrst (I, I-0, II-a,II-b, III) in zvezdah drugih spektralnih razredov kot V (IV, VI, VII) je koeficient 7/2.

Zvezde imajo absolutni izsev od skoraj -09,00 pa vse do 17,00.

Umovanje o koeficientu a

Gre za dve možnosti. Koeficinet a je lahko stalen in nespremenljiv, ali pa se spreminja. V veljavi je dejstvo, da znaša a pri običajnih zvezdah, ki so pritlikave in bolj ali manj podobne Soncu (so spektralnega razreda V), 3, kar pomeni, da njegova masa raste s tretjo potenco. Tako se da na hitro ugotoviti, da znaša vrednost mase zvezde med 0,08 in približno 63,00 mas Sonca. Čeprav naj bi bil prag zvezd po nekaterih merilih znašal celo 155,00 mas Sonca.

Zvezda z desetimi sončevimi masami bi torej imela izsev približno 1000. Zvezda s 63 sončevimi masami pa 256000 izsevov Sonca. Vsemu navkljub pa ta odnos ne velja za druge zvezde, kot so to npr. orjakinje vseh vrst. Pri teh se dejanski masi bolj prilega vrednost 3,5, kar pomeni, da njihova masa narašča s potenco sedmih polovic.

Če se vrednost a spreminja za najmanj masivne in najbolj masivne zvezde, pa veljajo vrednosti: da pri orjakinjah a znaša 1,6; kar pomeni, da njihova masa narašča. Pri pritlikavih zvezdah pa znaša vrednost a 4,8.

Glej tudi

navidezni sij

Ta članek o astronomiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Absolútni izsèv''', oziroma '''absolútna magnitúda''' je v [[astronomija|astronomiji]] sij [[zvezda|zvezde]], kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z [[Zemlja|Zemlje]].
-Gre za [[standard]], ki nam pove, kako [[svetlost|svetla]] bi bila posamezna zvezda, če bi jo postavili na oddaljenost 10 [[parsek]]ov (10 &middot; 2,62 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]). Absolutni izsev je lahko dobro izhodišče za izračun [[masa|mase]] zvezde. Razmerje med količnikom izseva zvezde in izseva [[Sonce|Sonca]] je enako razmerju med maso zvezde in [[Sončeva masa|Sončevo maso]], pri čemer sta slednja podana s koeficientom ''a''. Za [[zvezda z glavnega niza|zvezde z glavnega niza]] ta znaša 3 (to je bilo potrjeno za vse zvezde svetlostnega razreda V). Če torej poznamo izsev zvezde, lahko izračunamo njeno maso. Ta znaša vrednost izseva zvezde na potenco 1/3, kar je 0,33.
+Gre za [[standard]], ki nam pove, kako [[svetlost|svetla]] bi bila posamezna zvezda, če bi jo postavili na oddaljenost 10 [[parsek]]ov (10 &middot; 2,62 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]). Absolutni izsev je lahko dobro izhodišče za izračun [[masa|mase]] zvezde. Razmerje med količnikom izseva zvezde in izseva [[Sonce|Sonca]] je enako razmerju med maso zvezde in [[Sončeva masa|Sončevo maso]], pri čemer sta slednja podana s koeficientom ''a''. Za [[zvezda z glavnega niza|zvezde z glavnega niza]] ta znaša 3 (to je bilo potrjeno za vse zvezde svetlostnega razreda V). Če torej poznamo izsev zvezde, lahko izračunamo njeno maso. Ta znaša vrednost izseva zvezde na potenco 1/3, kar je 0,33. Pri drugih zvezdah, orjakinjah vseh vrst (I, I-0, II-a,II-b, III) in zvezdah drugih spektralnih razredov kot V (IV, VI, VII) je koeficient 7/2.
 Zvezde imajo absolutni izsev od skoraj -09,00 pa vse do 17,00.