Lira (glasbilo): Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
Lira je majhno notno stojalo, katerega se pritrdi na inštrument. Uporablja se jo med parado oz. drugim igranjem, ko orkester ali skupina glasbenikov nima možnosti za postavitev klasičnega stojala. Za klarinet obstajajo tri pozicije za liro, med katerimi je najpogostejša pozicija med spodnjim glavnim delom in odmevnikom (na kovinskem obroču odmevnika), specializirane lire je možno postaviti med oba glavna dela klarineta (na zgornji obroč spodnjega glavnega dela), najredkeje pa med sodček in zgornji glavni del (na spodnji obroč sodčka). Sama lira je najpogosteje sestavljena iz štirih posameznih delov. Zgornji del je stojalce v obliki lire s ščipalkasto zaklopko, ki drži note na liri, spodnji del je obroč, ki se ga postavi okoli klarineta (ti se razlikujejo po debelini in polmeru obroča, odvisno od tega, kam je namenjena lira), tretji del je vijak (na sliki na desni spodaj), ki drži oba dela obroča skupaj, zadnji pa je matica med obročem in stojalcem. Ta je namenjena temu, da se lahko stojalce zatisne pod pravim kotom glede na obroč. Ta matica ni obvezna, nekatere lire so iz enega samega kosa brez možnosti obračanja stojalca. |
|||
{{drugipomeni2|Lira}} |
{{drugipomeni2|Lira}} |
||
[[Slika:Mousai Helikon Staatliche Antikensammlungen Schoen80 n1.jpg|thumb|Muza igra na liro]] |
[[Slika:Mousai Helikon Staatliche Antikensammlungen Schoen80 n1.jpg|thumb|Muza igra na liro]] |
||
Lira za klarinet[[Slika:[[Slika:Zgled.jpg]]]] |
|||
'''Lira''', ([[grščina|gr.]], ''lyra''), [[Stari Grki|starogrško]] [[glasbilo]] na [[struna|strune]] napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.{{cn}} |
'''Lira''', ([[grščina|gr.]], ''lyra''), [[Stari Grki|starogrško]] [[glasbilo]] na [[struna|strune]] napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.{{cn}} |
||
Redakcija: 17:14, 6. december 2011
Lira je majhno notno stojalo, katerega se pritrdi na inštrument. Uporablja se jo med parado oz. drugim igranjem, ko orkester ali skupina glasbenikov nima možnosti za postavitev klasičnega stojala. Za klarinet obstajajo tri pozicije za liro, med katerimi je najpogostejša pozicija med spodnjim glavnim delom in odmevnikom (na kovinskem obroču odmevnika), specializirane lire je možno postaviti med oba glavna dela klarineta (na zgornji obroč spodnjega glavnega dela), najredkeje pa med sodček in zgornji glavni del (na spodnji obroč sodčka). Sama lira je najpogosteje sestavljena iz štirih posameznih delov. Zgornji del je stojalce v obliki lire s ščipalkasto zaklopko, ki drži note na liri, spodnji del je obroč, ki se ga postavi okoli klarineta (ti se razlikujejo po debelini in polmeru obroča, odvisno od tega, kam je namenjena lira), tretji del je vijak (na sliki na desni spodaj), ki drži oba dela obroča skupaj, zadnji pa je matica med obročem in stojalcem. Ta je namenjena temu, da se lahko stojalce zatisne pod pravim kotom glede na obroč. Ta matica ni obvezna, nekatere lire so iz enega samega kosa brez možnosti obračanja stojalca.
Lira za klarinet[[Slika:Slika:Zgled.jpg]]
Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.[navedi vir]
Lira je glasbeni instrument starih Grkov in drugih ljudstev ob Sredozemskem morju. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s prsti ali s kovinskim naprstnikom.
Lira je bila v zgodnjem srednjem veku upoštevan godalni instrument, iz katerega se je razvila kasnejša violina in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.[1] Po legendi je hermes naredil liro apolonu in jo dal v zameno za svete krave
Lira je simbol lirskega pesništva in glasbe.
Galerija slik
-
Apolon igra na liro -
Kip Apolona z liro -
Apolon igra na liro -
Muza Terpsihora igra na liro; detalj iz Raffaellove freske
Viri
- ↑ Mala splšna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975
Zunanje povezave
