Modrozelene cepljivke: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
RibotBOT (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: jv:Cyanobacteria
m r2.7.1) (robot Dodajanje: kk:Цианобактериялар
Vrstica 74: Vrstica 74:
[[jv:Cyanobacteria]]
[[jv:Cyanobacteria]]
[[ka:ლურჯ-მწვანე წყალმცენარეები]]
[[ka:ლურჯ-მწვანე წყალმცენარეები]]
[[kk:Цианобактериялар]]
[[ko:남조류]]
[[ko:남조류]]
[[la:Cyanobacteria]]
[[la:Cyanobacteria]]

Redakcija: 12:47, 6. december 2011

Modrozelene cepljivke

Znanstvena klasifikacija
Domena: Bacteria (bakterije)
Deblo: Cyanobacteria
Redovi

Taksonomija se trenutno ponovno pregleduje.[1]

Modrozelene cepljivke (znanstveno ime Cyanobacteria), znane tudi kot modrozelene alge, modrozelene bakterije ali cianofiti (Cyanophyta), je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.

Njihov organizacijski tip je prokariontske alge oziroma aerobne fototrofne bakterije. Imajo pigment klorofila a in druga fotosintetska barvila kot na primer fikocian in fikoeritrin. Ta barvila večkrat prevladujejo, zato so njihove kolonije, kot tudi okolje v katerem živijo, pogosto obravane zeleno, modrozeleno, rdeče, vijoličasto ali celo črno.

Modrozelene cepljivke so enocelične (kokalne, kapsalne) ali večcelične (nitaste ali trihalne). Celice so pogosto povezane v skupnem želatinastem ovoju - galerti. Galertast ovoj je lahko tanek, mehak in brez strukture ali pa čvrst, debel in slojevit. Lahko je debelejši od celice, včasih tudi obarvan. Razmnožujejo se vegetativno s preprosto delitvijo celic - cepitvijo, s fragmentacijo in tvorbo hormogonijev (nekajcelični gibljivi kosci niti). Nespolno se razmnožujejo s tvorbo endospor (beocit), eksospor (brstenje) in trajnih celic (akinet).

Modrozelene cepljivke naseljujejo zelo različna življenjska okolja. Največ predstavnikov je v sladkih vodah in v prsti. Sicer pa se pojavljajo še v morju, toplih vrelcih, na kamenju, na skorji dreves, v jamah, itd.

Klasifikacija

Modrozelene cepljivke so tradicionalno razdeljene morfološko (oblika in zgradba organizmov) na pet redov, ki jih označujemo s številkami I-V. Prve tri redove Chroococcales (kokalne modrozelene cepljivke), Pleurocapsales in Oscillatoriales (nitaste modrozelene ceplivke) filogenetske študije ne podpirajo. Zadnja dva redova - Nostocales and Stigonematales - sta monofiletska.

Člani Chroococales so enoceličarji in se običajno združujejo v kolonije. Klasično taksonomsko merilo je bila morfologija celice in delitev celice. V Pleurocapsales imajo celice imajo sposobnost, da oblikuje notranje trose (endospore). Ostali redovi vključujejo nitaste vrste. V Oscillatoriales, so celice urejene v eni sami vrsti in ne tvorijo specializiranih celic. V Nostocales in Stigonematales imajo celice v določenih pogojih sposobnost razvijanja heterocyst. Stigonematales, za razliko od Nostocales, vključuje vrste z resnično razvejani nitkami (trihome).

Večina taksonov je vključena v deblo ali divizijo cianobakterij in še niso bile objavljene v skladu z veljavnim Mednarodnim kodeksom botanične nomenklature. Razen:

Reference

  1. Ahoren Oren (2004). »A proposal for further integration of the cyanobacteria under the Bacteriological Code«. Int. J. Syst. Evol. Microbiol. 54: 1895–1902. doi:10.1099/ijs.0.03008-0. PMID 15388760.

Zunanje povezave