Peter Gavrilovič Lihačov: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Addihockey10 (pogovor | prispevki)
m →‎Glej tudi: Replacing raster images with vector equivalents, replaced: Icon vojn.png → Icon vojn.svg AWB
Vrstica 36: Vrstica 36:


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.png}}
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam ruskih generalov]]
* [[seznam ruskih generalov]]



Redakcija: 08:42, 6. december 2011

uredi

Pjotr Gavrilovič Lihačjov
Pjotr Gavrilovič Lihačjov
Pjotr Gavrilovič Lihačjov
(delo Georga Dawa; Vojaška galerija Zimskega dvorca)[1]
Rojstvo1758[2]
Smrt24. april 1813({{padleft:1813|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Porhov
PripadnostRuski imperij Ruski imperij
Rod/službaPehota
Aktivna leta1784 - 1813
ČinGeneralmajor
Oboroženi konfliktiRusko-švedska vojna (1788-1790)
Napoleonove vojne:
* Invazija na Rusijo
Kavkaška vojna
PriznanjaRed svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja
Red svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija)

Pjotr Gavrilovič Lihačjov (rusko Пётр Гаврилович Лихачëв), ruski general, * 1758, † 1813.

Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.

Življenje

Leta 1772 je vstopil v 2. fusilirski polk, s katerim se je leta 1783 udeležil bojev na Krimu. Naslednje leto je bil povišan v podporočnika; v letih 1789-90 se je udeležil vojne proti Švedom.

Za zasluge med vojno je bil povišan v stotnika, nato pa je bil 22. maja 1797 povišan še v podpolkovnika in hkrati imenovan za poveljnika 17. lovskega polka. 14. novembra 1797 je postal polkovnik in 31. oktobra 1798 generalmajor. 8. marca 1800 se je njegov polk preštevilčil v 16. lovski polk; poveljeval mu je vse do 13. januarja 1808.

Med leti 1793 in 1808 se je bojeval na Kavkazu; v tem času je pričel z revolucionarnimi spremembami v izobraževanju vojakov (gorsko bojevanje, uporaba bajoneta, natančno streljanje,...). 13. januarja 1808 se je upokojil.

12. aprila 1809 je bil ponovno sprejet v vojaško službo kot poveljnik Tomskega mušketirskega polka; slednji je bil 22. februarja 1811 preoblikovan v pehotni polk, kateremu je poveljeval vse do smrti. Istega leta je postal poveljnik še 24. pehotne divizije, s katero se je udeležil patriotske vojne. Kot edini ruski general je bil ujet med bitko za Borodino. Decembra 1812 so ga ruski vojaki osvobodili v Königsbergu.

Viri in opombe

  1. Государственный Эрмитаж. Западноевропейская живопись. Каталог / под ред. В.Ф. Левинсона-Лессинга; ред. А.Е. Кроль, К.М. Семенова. - 2-е издание, переработанное и дополненное. - Л.: Искусство, 1981. - Т. 2. - С. 254, кат.№ 7861. - 360 с.
  2. Лихачев, Петр Гавриилович // Русский биографический словарьSankt Peterburg.: 1914. — Т. 10. — С. 492-493.

Glej tudi


{{subst:#if:Lihačjov, Pjotr Gavrilovič|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1758}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1813}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1758

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1813}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1813

}}]]