Peter Gavrilovič Lihačov: Razlika med redakcijama
m slog AWB |
m →Glej tudi: Replacing raster images with vector equivalents, replaced: Icon vojn.png → Icon vojn.svg AWB |
||
Vrstica 36: | Vrstica 36: | ||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn. |
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} |
||
* [[seznam ruskih generalov]] |
* [[seznam ruskih generalov]] |
||
Redakcija: 08:42, 6. december 2011
Pjotr Gavrilovič Lihačjov | |
---|---|
Rojstvo | 1758[2] |
Smrt | 24. april 1813 Porhov |
Pripadnost | Ruski imperij |
Rod/ | Pehota |
Aktivna leta | 1784 - 1813 |
Čin | Generalmajor |
Oboroženi konflikti | Rusko-švedska vojna (1788-1790) Napoleonove vojne: * Invazija na Rusijo Kavkaška vojna |
Priznanja | Red svete Ane Red svetega Jurija Red svetega Vladimirja Red svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija) |
Pjotr Gavrilovič Lihačjov (rusko Пётр Гаврилович Лихачëв), ruski general, * 1758, † 1813.
Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med Napoleonovo invazijo na Rusijo; posledično je bil njegov portret dodan v Vojaško galerijo Zimskega dvorca.
Življenje
Leta 1772 je vstopil v 2. fusilirski polk, s katerim se je leta 1783 udeležil bojev na Krimu. Naslednje leto je bil povišan v podporočnika; v letih 1789-90 se je udeležil vojne proti Švedom.
Za zasluge med vojno je bil povišan v stotnika, nato pa je bil 22. maja 1797 povišan še v podpolkovnika in hkrati imenovan za poveljnika 17. lovskega polka. 14. novembra 1797 je postal polkovnik in 31. oktobra 1798 generalmajor. 8. marca 1800 se je njegov polk preštevilčil v 16. lovski polk; poveljeval mu je vse do 13. januarja 1808.
Med leti 1793 in 1808 se je bojeval na Kavkazu; v tem času je pričel z revolucionarnimi spremembami v izobraževanju vojakov (gorsko bojevanje, uporaba bajoneta, natančno streljanje,...). 13. januarja 1808 se je upokojil.
12. aprila 1809 je bil ponovno sprejet v vojaško službo kot poveljnik Tomskega mušketirskega polka; slednji je bil 22. februarja 1811 preoblikovan v pehotni polk, kateremu je poveljeval vse do smrti. Istega leta je postal poveljnik še 24. pehotne divizije, s katero se je udeležil patriotske vojne. Kot edini ruski general je bil ujet med bitko za Borodino. Decembra 1812 so ga ruski vojaki osvobodili v Königsbergu.
Viri in opombe
- ↑ Государственный Эрмитаж. Западноевропейская живопись. Каталог / под ред. В.Ф. Левинсона-Лессинга; ред. А.Е. Кроль, К.М. Семенова. - 2-е издание, переработанное и дополненное. - Л.: Искусство, 1981. - Т. 2. - С. 254, кат.№ 7861. - 360 с.
- ↑ Лихачев, Петр Гавриилович // Русский биографический словарь — Sankt Peterburg.: 1914. — Т. 10. — С. 492-493.
Glej tudi
{{subst:#if:Lihačjov, Pjotr Gavrilovič|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1758}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1813}}||LIVING=(živeči ljudje)}} | #default = Rojeni leta 1758
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1813}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta 1813
}}]]
- Rojeni leta 1758
- Umrli leta 1813
- Ruski generali
- Ruski plemiči
- Generali Imperialne ruske kopenske vojske
- Veterani rusko-švedske vojne (1788-1790)
- Veterani Napoleonovih vojn
- Veterani kavkaške vojne
- Nosilci reda svete Ane
- Nosilci reda svetega Jurija
- Nosilci reda svetega Vladimirja
- Nosilci reda svetega Janeza Jeruzalemskega (Rusija)