Novo mesto

Za druge pomene glej Novo mesto (razločitev).

Novo mesto
mesto
Grb Novo mesto Grb
Novo mesto Geografska lega v Sloveniji
45°47′53″N 15°9′46″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina	Dolenjska
Občina	Novo mesto
Ustanovitev	7. april 1365
Ustanovitelj	Rudolf IV. Habsburški
Nadm. višina	190,3 m m
Prebivalstvo
• Skupno	35.848
Demonim	Novomeščan, Novomeščanka
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	8000 Novo mesto
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia OSM

Novo mesto (izgovorjava ) je sedmo največje mesto v Sloveniji z 22.415 prebivalci, prestolnica Dolenjske ter središče mestne občine Novo mesto.

Geografski in demografski opis Novega mesta

Novo mesto je prestolnica Dolenjske. Leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke Krke na nadmorski višini 202 m, 45º 48’ 13" severne zemljepisne širine in 15º 10’ 31" vzhodne zemljepisne dolžine. Mestni obod sestavljajo na jugovzhodu Gorjanci, na jugozahodu Ljuben (546 m), na zahodu vzrastki Kočevskega Roga, na severu pa vinorodna Trška gora (428 m). Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Obliva ga počasna sivozelena Krka, ki teče tu v treh zaporednih rečnih zavojih. Med njimi je troje pomolov. Na najbolj izrazitem srednjem pomolu stoji mesto, druga dva pa zarašča gozd; na zahodu Portovald, na vzhodu Ragov log, ki je delno preurejen v prirodni park in od 1955. leta povezan z levim bregom Krke po leseni brvi. Oba imata zdaj športno-rekreacijsko vlogo. Polotok z mestnim jedrom se najvišje dviga s Kapiteljskim hribom (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti Breg, ki daje mestu svojevrstno obeležje. Najlepši pogled se odpira z vzhoda in zahoda in so ga zato pogosto upodobili slikarji, zlasti Jakac in Lamut. Skalnati strmi breg Krke prehaja od Brega proti zahodu v aluvialno rečno teraso Loko. Zdaj so tu športna igrišča. Gladina Krke je pod Novim mestom pri zgornjem jezu ob nekdanjem mlinu na nadmorski višini 162 m. Jez je ohranjen iz higienskih razlogov zaradi kanalov, speljanih v reko. Iz starega jedra se mesto pahljačasto širi ob dohodnih cestah. Na severozahodu je najstarejši del mesta prometno-transportni in industrijski Bršljin s Cegelnico, na severovzhodu prav tako industrijski kompleksi Ločne in Mačkovca, na jugovzhodu Žabja vas in Gotna vas, na jugu Kandija, Grm in Šmihel z Regrčo vasjo in na zahodu Drska z Irčo vasjo in Brodom.

V Krko, katere pretok silno koleba med 2 in 300 m³/s, se izlivata Težka voda v Kandiji in Bršljinski potok v prvem zavoju reke. Tik ob njeni strugi je več kraških izvirov; med njimi je zelo močan izvir na desnem bregu ob Kandijskem mostu. Vremenska opazovanja datirajo od 1880. leta. Zaradi prepletajočih se vplivov panonskega in gorskega podnebja zelo kolebajo povprečne mesečne temperature in padavine. Povprečna letna temperatura znaša 9,6 °C, januarska - 1,9 °C in julijska + 19,5 °C. Letna množina padavin je v povprečju 1260 mm. Prevladuje severozahodni, vzhodni in jugozahodni veter, ki ima pozimi večkrat značaj fena. Najbolj vetrovno je od februarja do aprila.

Kapitelj nad Krko

Mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno in kulturno središče, sodobni urbanizacijski tokovi pa so zajeli tudi širše podeželje, ki je izgubilo kmetijsko vlogo. V mestu in okolici so se razvile avtomobilska (Revoz - bivši IMV, Adria Mobil), farmacevtska in kozmetična (Krka), tekstilna, (Labod), lesna (Novoles), obutvena in elektrotehnična industrija ter industrija izolacijskih materialov. Novo mesto ima 5 osnovnih šol (OŠ Grm, OŠ Bršljin, OŠ Drska, OŠ Center, OŠ Šmihel), glasbeno šolo, srednje šole, dislocirane oddelke višjih ter visokih šol slovenskih univerz, samostojno Visoko šolo za upravljanje in poslovanje, Visoko šolo za tehnologije in sisteme in Visoko šolo za zdravstvo, Visokošolsko središče Novo mesto ter Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto. Tu so sedeži ustanov regijskega pomena (zdravstvo, bančništvo, tele-komunikacije, pravosodje, šolstvo, zavarovalništvo, zaposlovanje), žal pa ni nobenega urada nacionalnega pomena.

Po svojem kulturnem pomenu in zgodovinskem bogastvu sodi Novo mesto med najimenitnejša slovenska mesta.

Nastanek in ustanovitev mesta

Novo mesto iz zraka

Približno tristo let - 1200 do 1500 - so se v tekmi za posest naše zemlje menjavale posamezne velikaške rodbine, vendar je bila ta tekma odločena že leta 1335 v korist Habsburžanov. Najvidnejši in najuspešnejši predstavnik habsburške politike je bil vojvoda Rudolf IV. Habsburški. Dvajsetleten je leta 1358 nasledil svojega očeta Albrehta, imenovanega »Modri«. Sedem let kasneje je umrl v Milanu. Bil je zet češkega kralja in nemškega cesarja Karla IV. Istega leta, kot je podpisal privilegijsko listino Novemu mestu, je ustanovil tudi univerzo na Dunaju, kar mu je prineslo vzdevek »Ustanovitelj«.

Za razliko od vseh starejših dolenjskih in krajnskih, pa tudi slovenskih mest, ki so jim bila njihove mestne pravice dodeljene ustno, tako da ni mogoče natančno ugotoviti leta njihove ustanovitve, so bile Novemu mestu dane 7. aprila 1365 v pisani obliki s posebno listino, ki so jo včasih imenovali ustavno pismo, danes pa pravilneje privilegijska listina. Ob ustanovitvi mesta je vojvoda sklenil tudi dogovor s stiškim opatom Petrom, s katerim sta si bila tudi sicer blizu. Opat in vojvoda sta izmenjala nekatere posesti ob novonastajajočem mestu in drugod. Nastajajočemu mestu v okljuku Krke je Rudolf dal naziv po svojem lastnem imenu Rudolfswerth (Rudolfovo pristanišče).

Ljudstvo je nastajajočo naselbino imenovalo kar Novo mesto, pa tudi v sočasni listini z dne 29. septembra 1365, ki jo hrani arhiv nemškega viteškega mesta na Dunaju, se ta nova naselbina imenuje Newestat (Novo mesto). Novo mesto je bilo sezidano po volji in ukazu vojvode Rudolfa, da bi v trgovsko in prometno pomembni dolini Krke in v središču Dolenjske ustanovil novo gospodarsko in upravnopolitično jedro in oporišče vse bolj proti Jadranu stremeči habsburški posesti. Ob ustanovitvi Novega mesta je bila meščanom zagotovljena osebna svoboda, mestna samouprava, lastni in voljeni sodniki, pravica do trgovanja in sejmov. Stoletje in pol je mesto cvetelo in postalo najpomembnejše med kraji na Kranjskem.

V 16. stoletju so kmečki upori, različne bolezni in nagel razvoj Karlovca znatno vplivali na nazadovanje mesta. Propad trgovine in obrti je bilo tako silovito, da so se ljudje pričeli izseljevati iz mesta in se pričeli ukvarjati s poljedelstvom. Nove trgovske poti Karlovca z Reko in Trstom so občutno zaobšle Novo mesto in tako še dodatno pripomogle k obubožanju mesta. Tako stanje je vladalo vse do začetka 18. stoletja.

Leta 1738 je skozi Novo mesto pričela delovati redna poštna zveza med Ljubljano in Karlovcem. Povezava je okrepila dogajanja v Novem mestu, tako da je bila leta 1746 ustanovljena gimnazija. V letu 1748 je mesto dobilo tudi okrožni urad (kresijo) in postalo pomembno upravno in kulturno središče dolenjske pokrajine. Mesto je leta 1778 pridobilo deško šolo, v letu 1816 pa še dekliško.

Leta 1850 je Novo mesto dobilo žandarmerijo in sodišče. Narodno prebujenje je doživelo Novo mesto ob 500-letnici svoje ustanovitve. Krepila se je narodna stranka in leta 1875 je bil sezidan Narodni dom, prvi na slovenskih tleh.

Novomeška občina je prišla v upravljanje Slovencev leta 1871, dokončno pa leta 1882. Slovenska narodna društva so se razvila zelo hitro. Leta 1894 je Novo mesto dobilo železnico, leta 1905 mestno hišo - Rotovž na Glavnem trgu, leta 1908 pa so s hišnih pročelij odstranili vse nemške napise. Po drugi svetovni vojni se je Novo mesto začelo hitro spreminjati. Naprej je bilo treba odpraviti posledice nemškega bombardiranja septembra in oktobra 1943.

Po vojni se je mesto gospodarsko razvijalo in postajalo pomembno industrijsko središče (Krka, Novoles, IMV, Novoteks). Leta 1952 je bila mimo mesta zgrajena pomembna cestna povezava, avtocesta Ljubljana - Zagreb. Mesto se je širilo in primestna naselja so postala del mesta. V 1960 je bila zgrajena nova bolnišnica. V 70. letih je bil zgrajen nov cestni most v Ločni.

Kulturne in zgodovinske zanimivosti

Podnebni diagram za Novo mesto
J	F	M	A	M	J	J	A	S	O	N	D
47   4 -3	49   8 -3	58   12 1	83   16 5	97   21 9	125   25 13	99   27 15	112   27 15	126   22 11	137   15 7	128   9 2	102   4 -2
povprečne temperature v °C skupno padavin v mm vir: [1]
imperialna pretvorba J F M A M J J A S O N D     1.9   39 27     1.9   46 27     2.3   54 34     3.3   61 41     3.8   70 48     4.9   77 55     3.9   81 59     4.4   81 59     5   72 52     5.4   59 45     5   48 36     4   39 28 povprečne temperature v °F skupno padavin v inčih

Panoramska slika z Marofa

• Breg
• Glavni trg, Novo mesto
• Kandijski most
• Narodni dom, Novo mesto
• Mestna hiša, Novo mesto
• Vodnjak na Glavnem trgu
• Bergmanova hiša
• Železniška postaja Kandija
• Grad Grm
• Trška gora
• Frančiškanska cerkev in samostan
• Kapiteljska cerkev sv. Miklavža
• Šance, Novo mesto
• Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
• Reka Krka
• Dolenjski muzej

Znane osebnosti, povezane z mestom

• Janez Ferbar
• Slavko Grum
• Albin Gutman
• Ignacij Hladnik
• Božidar Jakac
• Miran Jarc
• Dragotin Kette
• Marjan Kozina
• Vladimir Lamut
• Ivan Lenković
• Franci Kek
• Anton Podbevšek
• Jurij Slatkonja
• Matjaž Smodiš
• Franc Andrej Šega
• Leon Štukelj
• Janez Trdina
• Boris Andrijanič

Viri

• Granda, Stane. Novo mesto. Novo mesto, 2007. ISBN 978-961-6421-56-0 (COBISS)
• Udovč, Marta in Rozi Mohar. Bilten srečanja strojnih šol Slovenije 2004. Šolski center Novo mesto, Novo mesto, 2004.

Glej tudi

• Mestni promet Novo mesto

Zunanje povezave

• Novo mesto, uradna stran občine.
• Zemljevid
• http://www.burger.si/NovoMesto/NovoMesto.htm
• Novo mesto na Google Maps
• gremoVEN.com - Novo mesto
• eDolenjska.si - novice iz Dolenjske in okolice