Peter Božič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Manjaaa (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Manjaaa (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 97: Vrstica 97:
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Člani Foruma 21]]
[[Kategorija:Peter Božič|*]]
[[Kategorija:Peter Božič|*]]



Redakcija: 23:42, 29. november 2011

Peter Božič (rojen kot Peter Jožef Božič), slovenski pisatelj in dramatik, * 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana.

Življenje

Osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru.

V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar na Jesenicah in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik in uslužbenec pri ZKOS. Objavljati je začel v mariborski dijaški reviji Svit. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo.

Med osamosvajanjem Slovenije je postal politično dejaven. Bil je član DEMOS-a, kasneje član LDS-a. Vrsto let je bil ljubljanski mestni svetnik.

Leta 1970 je prejel Župančičevo nagrado, leta 1972 za roman Ubil sem Anito nagrado Prešernovega sklada, leta 2002 pa je prejel državno odlikovanje, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.

Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21.[1]

Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem predsedniku SFRJ, Titu.

Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.[2]


Delo

Literarni začetki

Prozo je začel pisati že v gimnazijskih letih. V mariborski dijaški reviji Svit je objavil kratke pripovedi Vrnitev, Oči so ugasnile in Bele pike. V reviji Beseda je objavil pripovedi Beli šal, Človek in senca, Mož v mesecu, v Reviji 57 pa pripoved Živali bežijo. Za ta dela je značilna pravljičnost, poetičnost in liriziranost. Po prihodu v Ljubljano v šolskem letu 1954/55 je tako kot številni drugi mladi pod vplivom povojnih filozofskih in literarnih struj Zahoda nastopil proti prenovljenemu realizmu v slovenski književnosti. V delih je tako že od začetka razvijal izhodišča svoje življenjske filozofije, v kateri išče smisel človeškega bivanja.

Proza

Božičeva prozna dela so zaznamovana s sodobno eksistencialistično filozofijo, za njih so značilne tudi poudarjene groteskne prvine. Avtor raziskuje človeško resničnost, ljubezen, smrt. Osebe njegovih proznih besedil so izobčenci, nemoralni ljudje, ki se sprti z družbenimi normami skrivajo v svojem svetu domišljije. Božičevi literarni liki so ujeti v svojem položaju »izven«; njihovo usihanje lahko ustavi le smrt.

Dramatika

Peter Božič je eden glavnih predstavnikov absurdne dramatike v sodobni slovenski književnosti. Njegove igre se zgledujejo po angleški in francoski sodobni drami. Tako kot Samuel Beckett ali Eugène Ionesco jih je tudi on napisal v obliki grotesk. V svojih delih se približuje tudi ekspresionizmu.

Božičeve igre so večinoma kratke enodejanke ali dvodejanke, ki se odvijajo v abstraktnem času in prostoru. Opisujejo nenavadno, nelogično, izkrivljeno dogajanje. Pisatelj tako kot v proznih delih tudi v dramah v središče postavlja ljudi z roba življenja. Njihove usode so obarvane z absurdom in grotesko, odtujenostjo, nemočjo in tragiko. Njihovo govorjenje je le navidez nepovezano, pomen njihovega bivanja pa je Božiču izhodiščna točka za odkrivanje vprašanj o smislu življenja.

V svojih dramskih delih premaguje malomeščansko miselnost in moralo. Svet njegovih iger je tako poln nasprotij, nesmislov, nemoralnosti. S tem opozarja na položaj človeka v meščanski družbi, kjer je popredmeten, odtrgan od svojega bistva, odtujen od drugih ljudi.

Izbrana bibliografija

Prozna dela

Drame


Glej tudi

Opombe

  1. 24ur.com - Ustanovili Forum 21
  2. (10.7.2009) Umrl Peter Božič. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 10.7.2009.

Viri

  • Helga Glušič: Sto slovenskih pripovednikov; Prešernova družba, 1996
  • Matjaž Hočevar: Bibliografija Petra Božiča; V: Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito; Mladinska knjiga, 2002
  • Francka Varl Purkeljc: Naši književniki in njihova dela; Založba Obzorja Maribor, 1986
  • Petra Vidali: Prozni opus Petra Božiča – Dosleden v svojem niču; V: Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito; Mladinska knjiga, 2002
  • Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. V: Peter Božič: Šumi, Študentska založba in Slovensko mladinsko gledališče, zbirka Beletrina, 2009.

Zunanje povezave


{{subst:#if:Božič, Peter|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1932}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1932

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 2009

}}]]