Peter Božič

Peter Božič, slovenski pisatelj in dramatik, * 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana.

Življenje

Osnovno šolo je obiskoval v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru.

V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar na Jesenicah in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik in uslužbenec pri ZKOS. Objavljati je začel v mariborski dijaški reviji Svit. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo.

Med osamosvajanjem Slovenije je postal politično dejaven. Bil je član Demosa, kasneje član LDS-a. Vrsto let je bil ljubljanski mestni svetnik.

Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21.

Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem predsedniku SFRJ, Titu.

Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.

Delo

Literarni začetki

Prozo je začel pisati že v gimnazijskih letih. V mariborski dijaški reviji Svit je objavil kratke pripovedi Vrnitev, Oči so ugasnile in Bele pike. V reviji Beseda je objavil pripovedi Beli šal, Človek in senca, Mož v mesecu, v Reviji 57 pa pripoved Živali bežijo. Za ta dela je značilna pravljičnost, poetičnost in liriziranost. Po prihodu v Ljubljano v šolskem letu 1954/55 je tako kot številni drugi mladi pod vplivom povojnih filozofskih in literarnih struj Zahoda nastopil proti prenovljenemu realizmu v slovenski književnosti. V delih je tako že od začetka razvijal izhodišča svoje življenjske filozofije, v kateri išče smisel človeškega bivanja.

Proza

Božičeva prozna dela so zaznamovana s sodobno eksistencialistično filozofijo, za njih so značilne tudi poudarjene groteskne prvine. Avtor raziskuje človeško resničnost, ljubezen, smrt. Osebe njegovih proznih besedil so izobčenci, nemoralni ljudje, ki se sprti z družbenimi normami skrivajo v svojem svetu domišljije. Božičevi literarni liki so ujeti v svojem položaju »izven«; njihovo usihanje lahko ustavi le smrt.

Dramatika

Peter Božič je eden glavnih predstavnikov absurdne dramatike v sodobni slovenski književnosti. Njegove igre se zgledujejo po angleški in francoski sodobni drami. Tako kot Samuel Beckett ali Eugène Ionesco jih je tudi on napisal v obliki grotesk. V svojih delih se približuje tudi ekspresionizmu.

Božičeve igre so večinoma kratke enodejanke ali dvodejanke, ki se odvijajo v abstraktnem času in prostoru. Opisujejo nenavadno, nelogično, izkrivljeno dogajanje. Pisatelj tako kot v proznih delih tudi v dramah v središče postavlja ljudi z roba življenja. Njihove usode so obarvane z absurdom in grotesko, odtujenostjo, nemočjo in tragiko. Njihovo govorjenje je le navidez nepovezano, pomen njihovega bivanja pa je Božiču izhodiščna točka za odkrivanje vprašanj o smislu življenja.

V svojih dramskih delih premaguje malomeščansko miselnost in moralo. Svet njegovih iger je tako poln nasprotij, nesmislov, nemoralnosti. S tem opozarja na položaj človeka v meščanski družbi, kjer je popredmeten, odtrgan od svojega bistva, odtujen od drugih ljudi.

Izbrana bibliografija

Prozna dela

• Izven, (1963)
• Na robu zemlje, (1968)
• Jaz sem ubil Anito, (1972)
• Zemlja, (1976)
• Na njeni travi, (1976)
• Očeta Vincenca smrt, (1979)
• Chubby was here, (1987)
• Človek in senca, (1990)
• Zdaj, ko je nova oblast, (1993)

Drame

• Človek v šipi, (1955)
• Zasilni izhod, (1957)
• Križišče, (1957)
• Vojaka Jošta ni, (1962)
• Kaznjenci, (1963)
• Dva brata, (1965)
• Jezdec na strehi, (1968)
• Obisk stare mame, (1968)
• Prikazni, (1970)
• Tomšičeva smrt, (1972)
• Mravlje so še na zvezdah, (1975)
• Panika, (1976)
• Barakarji, (1976)
• Komisar Kriš, (1978)
• Nad nami so znamenja tri, (1981)
• Španska kraljica, (1985)
• Šumi, (2009)

Viri

• Helga Glušič: Sto slovenskih pripovednikov; Prešernova družba, 1996
• Matjaž Hočevar: Bibliografija Petra Božiča; V: Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito; Mladinska knjiga, 2002
• Francka Varl Purkeljc: Naši književniki in njihova dela; Založba Obzorja Maribor, 1986
• Petra Vidali: Prozni opus Petra Božiča – Dosleden v svojem niču; V: Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito; Mladinska knjiga, 2002
• Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. V: Peter Božič: Šumi, Študentska založba in Slovensko mladinsko gledališče, zbirka Beletrina, 2009.

{{subst:#if:Božič, Peter|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1932}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1932

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:2009}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 2009

}}]]