Grška abeceda: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Opuščene črke: correction: non-existing name
Rubinbot (pogovor | prispevki)
m r2.5.4) (robot Dodajanje: hy:Հունական այբուբեն
Vrstica 511: Vrstica 511:
[[ht:Alfabèt grèk]]
[[ht:Alfabèt grèk]]
[[hu:Görög ábécé]]
[[hu:Görög ábécé]]
[[hy:Հունական այբուբեն]]
[[ia:Alphabeto grec]]
[[ia:Alphabeto grec]]
[[id:Alfabet Yunani]]
[[id:Alfabet Yunani]]

Redakcija: 14:29, 16. november 2011

Grška abeceda ali grški alfabet (po prvih dveh črkah alfa, beta) je abeceda, ki jo uporablja grška pisava. Grki so jo verjetno prevzeli od Feničanov, pisava pa je vplivala tudi na razvoj latinice in cirilice.

Grške črke se danes precej uporabljajo tudi v znanosti na splošno in še posebno v matematiki.

Preglednica črk

Osnovne črke

Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v Mednarodni fonetični abecedi):

Črka Ime Izgovarjava feničanska ustreznica prečrkovanje1
Stara grščina Srednjeveška
grščina
(politonalna)
Nova
grščina
Slovenščina Klasična
stara
grščina
Nova
grščina
Stara
grščina
Nova
grščina
Α α ἄλφα άλφα alfa [a] [aː] [a] Alef alef a
Β β βῆτα βήτα beta [b] [v] Bet bet b
Γ γ γάμμα γάμμα
γάμα
gama [g] [ɣ~ʝ] Gimel gimel g
Δ δ δέλτα δέλτα delta [d] [ð] Dalet dalet d
Ε ε εἶ ἒ ψιλόν έψιλον epsilon [e] He he e
Ζ ζ ζῆτα ζήτα dzeta [zd]
(ali [dz]?)
pozneje [zː]
[z] Zajin zajin dz, z
Η η ἦτα ήτα eta [ɛː] [i] Het het ē
Θ θ θῆτα θήτα theta [tʰ] [θ] Tet tet th
Ι ι ἰῶτα ιώτα
γιώτα
jota [i] [iː] [i], [j] Jod jod i, j
Κ κ κάππα κάππα
κάπα
kapa [k] [k~c] Kaf kaf k
Λ λ λάβδα λάμβδα λάμδα
λάμβδα
lambda [l] lamed lamed l
Μ μ μῦ μι
μυ
mi [m] Mem mem m
Ν ν νῦ νι
νυ
ni [n] Nun nun n
Ξ ξ ξεῖ ξῖ ξι ksi [ks] Sameh sameh x
Ο ο οὖ ὂ μικρόν όμικρον omikron [o] Ajin ajin o
Π π πεῖ πῖ πι pi [p] Pe pe p
Ρ ρ ῥῶ ρω ro [r], [r̥] [r] Reš reš r
Σ σ
ς
(končna)
σῖγμα σίγμα sigma [s] Sin šin s
Τ τ ταῦ ταυ tau (tudi tav) [t] Tav tav t
Υ υ ὓ ψιλόν ύψιλον ipsilon [y] [yː]
(prvotno [u] [uː])
[i] Vav vav y
Φ φ φεῖ φῖ φι fi [pʰ] [f] izvor nejasen
(glej besedilo)
ph
Χ χ χεῖ χῖ χι hi [kʰ] [x~ç] ch
Ψ ψ ψεῖ ψῖ ψι psi [ps] ps
Ω ω ὦ μέγα ωμέγα omega [ɔː] [o] Ajin ajin ō
  1. Za podrobnosti glej članek Prečrkovanje grščine v slovenščino.

Zgoraj podana klasična izgovarjava je rekonstruirana izgovarjava atiškega dialekta v poznem 5. in zgodnjem 4. stoletju pr. n. št. Nekatere črke so se v predklasičnih časih in v neatiških dialektih izgovarjale drugače.

Opuščene črke

Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v grških številkah.

Črka feničanska ustreznica Ime prečrkovanje Izgovarjava
slovenščina arhaična grščina poznejša grščina (politonalna)
Ϝ ϝ Vav Vav digama ϝαῦ δίγαμμα w [w]
Ͱ ͱ Het Het heta ἧτα h [h]
Ϻ ϻ Sade Sade san ϻάν σάν s [s]
Ϙ ϙ Qof Qof kopa ϙόππα κόππα k [k]
ϡ (Ͳ) Sade Sade sampi σαμπῖ ss [sː], [ks], [ts]

San se obravnava kot zgodnja različica sigme.

Kopa je označevala fonemsko varianto kape pred zadnjim samoglasnikom.

Sampi je označevala parni pipornik, ki se je pozneje v večini narečij razvil v -σσ- (najverjetneje [sː]), v atiškem pa v -ττ- (najverjetneje [tː]). O njeni natančna vrednost se veliko razpravlja; kot predlog se pogosto pojavlja [ts].

Digama je iz abeced izginila zato, ker je zvok, ki ga je označevala, izginil iz jonskega in večine drugih narečij.

Vrstni red črk je enak kot v feničanski ali hebrejski abecedi.

Grški kodni nabori

Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".

Danes se predvsem uporabljata nabora ISO/IEC 8859-7 in unikod. ISO 8859-7 podpira le monotonalni pravopis; unikod podpira politonalni pravopis.

Grščina v unikodu

Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za epigrafiko. S kombiniranjem znakov podpira tudi grško filologijo, dialektologijo ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s strešico in ostrivcem predstavimo kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: ᾱ́.

Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej Greek Unicode Issues (angleško).

V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov. Prvi se imenuje »Grščina in koptščina« (U+0370 do U+03FF). Ta temelji na ISO 8859-7 in za zapis nove grščine zadostuje. Vsebuje tudi nekatere starinske črke in na grščini osnovane tehnične simbole.

Ta blok podpira tudi koptščino. V preteklosti so si številne koptske črke kodne točke delile s podobnimi grškimi črkami. Ker pa v številnih strokovnih delih najdemo obe pisavi, ki imata precej različno oblikovane črke, sta od različice unikoda 4.1 koptščina in grščina razdruženi. V bloku še naprej ostajajo koptske črke, ki nimajo grških ekvivalentov.

Politonalno grščino lahko zapisujemo bodisi s kombinatornimi diakritičnimi znaki ali z vnaprej sestavljenimi znaki v bloku »Razširjena grščina« (U+1F00 do U+1FFF).

Grščina in koptščina

  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
0370         ʹ ͵         ͺ ͻ ͼ ͽ ;  
0380         ΄ ΅ Ά · Έ Ή Ί   Ό   Ύ Ώ
0390 ΐ Α Β Γ Δ Ε Ζ Η Θ Ι Κ Λ Μ Ν Ξ Ο
03A0 Π Ρ   Σ Τ Υ Φ Χ Ψ Ω Ϊ Ϋ ά έ ή ί
03B0 ΰ α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ ο
03C0 π ρ ς σ τ υ φ χ ψ ω ϊ ϋ ό ύ ώ  
03D0 ϐ ϑ ϒ ϓ ϔ ϕ ϖ ϗ Ϙ ϙ Ϛ ϛ Ϝ ϝ Ϟ ϟ
03E0 Ϡ ϡ (tu so koptske črke)
03F0 ϰ ϱ ϲ ϳ ϴ ϵ ϶ Ϸ ϸ Ϲ Ϻ ϻ ϼ Ͻ Ͼ Ͽ

Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina)

  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
1F00
1F10        
1F20
1F30 Ἷ
1F40        
1F50        
1F60
1F70 ά έ ή ί ό ύ ώ    
1F80
1F90
1FA0
1FB0   Ά ι ᾿
1FC0   Έ Ή
1FD0 ΐ     Ί  
1FE0 ΰ Ύ ΅ `
1FF0       Ό Ώ ´  

Kombinatorni in brezčrkovni diakritični znaki

Kombinatorni in razmikalni (brezčrkovni) diakritični znaki v zvezi z grščino so:

kombinatorni razmikalni zgled opis
U+0300 U+0060 (  ̀ ) »varia/krativec«"
U+0301 U+00B4, U+0384 (  ́ ) »oxia/tonos/ostrivec«
U+0304 U+00AF (  ̄ ) »makron«
U+0306 U+02D8 (  ̆ ) »vrachy/narobe obrnjena strešica«
U+0308 U+00A8 (  ̈ ) »dialytika/preglas/diereza«
U+0313 (  ̓ ) »psili/ vejica zgoraj« (spiritus lenis)
U+0314 (  ̔ ) »"dasia / obrnjena vejica zgoraj« (spiritus asper)
U+0342 (  ͂ ) »perispomeni« (cirkumfleks)
U+0343 (  ̓ ) »coronis« (= U+0313)
U+0344 U+0385 (  ̈́ ) »dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
U+0345 U+037A (  ͅ ) »ypogegrammeni / iota subscriptum«.

Zunanje povezave

Predloga:Link FA