Pojdi na vsebino

Ledena doba: Razlika med redakcijama

dodanih 1.585 zlogov ,  pred 11 leti
dodal dve sliki in ustrezno spremenil besedilo
(dodal dve sliki in ustrezno spremenil besedilo)
[[Slika:AntarcticaDomeCSnow.jpg|thumb|200px|Ledene površine na [[Antarktika|Antarktiki]].]]
'''Ledena doba''' je obdobje dolgotrajne ohladitve [[Zemlja|Zemljinega]] [[podnebje|podnebja]], katere posledica je razširitev [[kontinent]]alnih, [[zemeljski pol|polarnih]] in gorskih [[ledenik]]ov. [[Glaciologija|Glaciološko]] ledena doba predvsem predstavlja obdobje masovne poledenitve severne in južne [[hemisfera|hemisfere]], zato se po tej definiciji še vedno nahajamo v ledeni dobi ([[Grenlandija|grenlandski]] in [[Antarktika|antarktični]] ledeni oklep še vedno obstajata).
 
V [[Geologija|geološki]] zgodovini Zemlje je bilo več nihanj temperature. Najstarejša dobro dokumentirana poledenitev je [[huronska poledenitev]], ki se je zgodila pred 2,1 milijarde let. Največja poledenitev v pretekli milijardi let se je zgodila pred 850 do 630 milijoni let (obdobje [[Kriogen (geologija)|kriogen]]). Ledeni oklep je takrat segal do [[Ekvator|ekvatorja]], Zemlja je bila kot [[Zemlja - ledena kepa|ledena kepa]].
V pogovornem smislu, kadar govorimo o obdobju zadnjega milijona let, se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na [[Severna Amerika|severnoameriški]] in [[Evrazija|evrazijski]] celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti.
 
[[Slika:Five Myr Climate Change.svg|thumb|300px|right|Ocena nihanja temperature v preteklih 5,5 milijonih let, na osnovi geoloških študij usedlin.]]
Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu.Led je segal daleč na jug, kjer sta danes npr.London in Berlin,pri nas pa je takrat bohinjski ledenik obstal pred današnjo Radovljico.Ledenih dob je bilo doslej že več, verjetne pa so tudi v prihodnosti.
V zadnjih petih milijonih let je bila temperatura najprej nekaj nad sedanjo temperaturo (do 2ºC, glej sliko), v zadnjih dveh milijonih let pa se v povprečju znižuje, s tem, da so nihanja razmeroma večja.
 
[[Slika:Vostok Petit data.svg|thumb|500px|Spremembe temperature, CO<sub>2</sub>, in vsebnosti prahu v zraku v zadnjih 400.000 letih, po podatkih in tolmačenju vzorcev letu pri [[Antarktika|antarktični]] postaji [[Vostok, Antarktika|Vostok]]. (Pozor: čas teče proti levi!)]]
V zadnjem milijonu let so si nihaji temperature sledili s periodo okoli 100.000 let. Nihaji so žagasti s tem, da temperatura večinoma pod sedanjo ravnijo (do 8ºC), občasno pa hitro naraste do sedanje temperature. Nahajamo se v obdobju med ledenimi dobami.
 
Nihanje vsebnosti CO<sub>2</sub> se skladajo z nihanji temperature. Možno je, da je človekova dejavnost s povečanjem emisij [[Toplogredni plin|toplogrednih plinov]], ki so se začeli že pred industrijsko dobo (množično gojenje riža) že vplivala na spremembo podnebja tako, da se ohladitev zamika. Tretji graf na sliki kaže povečano vsebnost prahu v zraku, kar je lahko posledica mrzlega, suhega podnebja.
 
V pogovornem smislu, kadar govorimo o obdobju zadnjega milijona let, se ledena doba nanaša na hladnejša obdobja, v katerih so nastala obširne ledene površine na [[Severna Amerika|severnoameriški]] in [[Evrazija|evrazijski]] celini; v tem smislu se je zadnja ledena doba končala pred približno 10.000 leti.
 
Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu. Led je segal daleč na jug, kjer sta danes npr.London in Berlin, pri nas pa je takrat bohinjski ledenik obstal pred današnjo Radovljico.Ledenih dob je bilo doslej že več, verjetne pa so tudi v prihodnosti.
 
Na temperaturo na Zemlji vpliva mnogo procesov. Nekateri vplivi so znani, lahko je pa tudi več neznanih vplivov. Dogajanja ne moremo podvojiti z laboratorijskim poskusom, zato je napovedovanje prihodnjega gibanja temperature negotovo.
 
 
1.689

urejanj